Sredi letošnjega julija so nekateri največji dobavitelji Kemofarmacija, Salus, Sanolabor in Farmadent bolnišnicam zagrozili z blokiranjem računov, saj so jim dolgovale skupaj okoli 84 milijonov evrov.

Največje dolžnice z že zapadlimi obveznostmi so bile bolnišnice Izola, Topolščica, Ptuj, Jesenice, Novo mesto, Murska Sobota in Slovenj Gradec.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je po grožnji dobaviteljem obljubil, da bo država s posojili pomagala bolnišnicam, ki poslujejo z izgubo, da ne bi ustavili pošiljk ali blokirali njihovih transakcijskih računov bolnišnic.

Gantar se je nato z bolnišnicami dogovoril, da si lahko največje dolžnice denar izposodijo iz zakladniškega računa države.

Sanacijski program je poslalo devet bolnišnic
Pri tem jim je postavil pogoj, da do 23. avgusta pripravijo sanacijske programe kot podlago za dodelitev posojila. Svoje sanacijske programe je poslalo devet bolnišnic, ki bi si skupaj za poplačilo dobaviteljev izposodile 18 milijonov evrov (za 6 milijonov evrov posojila je zaprosila bolnišnica Jesenice, za 2 milijona Topolšica, za 1,2 milijona evrov pa murskosoboška bolnišnica). V združenju zdravstvenih zavodov menijo, da ta znesek ne kaže realne slike.

Po poročanju Radia Slovenija sta se omenjenim sedmim dolžnicam kot prosilki posojila pridružili še bolnišnici Sežana in Center za zdravljenje otrok Šentvid pri Stični. Kako bodo premostile desetine milijonov evrov dolga, ni znano.

Ob tem morebiti že računajo na sprejetje urgentnega zakona, ki naj bi prinesel nove oziroma višje prispevke iz še neobdavčenih dohodkov, o čemer razpravljajo koalicijski partnerji. Bliža pa se tudi rok, ki ga je vladi dala zdravniška iniciativa za ureditev zdravstva po transparentnih merilih. Postavljeni rok je namreč 1. september.