Po predlogu zakona, ki je od petka v javni razpravi, so zdravstveni domovi še vedno nosilci primarne zdravstvene dejavnosti, pri čemer pa je v zakonu določen najmanjši obseg dejavnosti, ki jo morajo opravljati, je novinarjem povedal Tomaž Gantar. Na sekundarni ravni se bodo lahko zavodi povezovali v zdravstvene centre. To bodo lahko storili zavodi na lastno pobudo ali pa bo to storilo ministrstvo za zdravje.

Ministrstvo bo še vedno podeljevalo koncesije za sekundarno raven, lokalna skupnost pa za primarno raven. Vendar pa bo lahko ministrstvo v izjemnih primerih podelilo koncesije tudi za primarno raven. Kot mogoč primer takšnega ravnanja je Gantar izpostavil nedavni zaplet pri podeljevanju koncesije Železniškemu zdravstvenem domu v Ljubljani.
Podelitve koncesij bodo po njegovih besedah mogoče zlasti v primerih, ko lokalna skupnost ne bo mogla zagotoviti zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot jo bo predvidela nova javnozdravstvena mreža. Prav tako bo z zakonom omogočen poostren nadzor nad izvajanjem koncesij, opredeljeni so tudi natančni pogoji za dodelitev zdravstvenih koncesij. Te se bodo od zdaj podeljevale za določeno obdobje, največ za 25 let, je povedal minister.

Specializacije po novem v rokah ministrstva
Po novem bo za razpisovanje in določanje števila specializacij odgovorno ministrstvo, in ne področne zbornice, kakršna je bila dosedanja praksa. Prav zaradi nje je po ministrovih besedah neustrezna in podhranjena mreža storitev na primarni ravni. Izvajanje specializacij bo v 80 odstotkih krila zdravstvena zavarovalnica, preostalo pa zdravstvena ustanova, kjer se bo specializacija izvajala.
Članstvo v zbornicah bo po novem prostovoljno razen pri zdravniški zbornici, je napovedal minister. Zbornice bodo javna pooblastila dobila na podlagi javnih razpisov oz. natečajev, bo pa izvajanje pooblastil omejeno na tri leta. Razpisne pogoje pa bodo zbornice morale izpolnjevati ves čas trajanja javnega pooblastila.

Manj bo popoldanskih zasebnikov
Zakon bo omejil zdravstvene delavce pri opravljanju dela pri drugem delodajalcu. To bo sicer še mogoče, a le s soglasjem primarnega delodajalca in za največ šest ur tedensko. Koncesije za dejavnost, ki jo zdravnik že opravlja v zdravstvenem sistemu, pa sploh ne bo več mogoče pridobiti.

Prepoved oglaševanja
Ker po Gantarjevi oceni zdravstvene storitve niso tržne kategorije, jih ne bo več mogoče oglaševati - prav tako ne izvajalcev samih. Izjemi bosta le preventiva in promocija zdravega načina življenja.
Prihaja še več sprememb
Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je prvi iz svežnja, ki ga ministrstvo pošilja v javno razpravo. Gantar si sicer želi, da bi lahko vse zakone v okviru zdravstvene reforme pripravil v svežnju. Ker pa so na ministrstvu kadrovsko omejeni, prideta zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na vrsto šele v prihodnjih mesecih.
Gantar pravi, da lahko skozi javno razpravo zakon še popravijo, a je po njegovem mnenju sotvarje zakona tako, da bi moral biti sprejemljiv tako za koalicijo kot za širšo javnost.
Nekatere zdravniške organizacije predlaganim rešitvam nasprotujejo. Gantar poudarja, da ni njihova podaljšana roka in da so za del anomalij in trenutno stanje v zdravstvu tudi same odgovorne. Pozdravlja pa njihovo željo po sodelovanju.
Sicer se strinja z očitkom, da zdravstvo potrebuje močnega vodjo v času, ko se sprejema reforma. A razlika med njegovo interpretacijo te trditve in interpretacijo zdravniških organizacij je v tem, "da si oni želijo, da bi oni začrtovali smer teh sprememb", meni Gantar.