Gantar je napovedal, da bodo na sestanku s predsednico vlade Alenko Bratušek in finančnim ministrom Urošem Čuferjem prihodnji teden iskali dolgoročnejše rešitve za to težavo. Skupna vsota terjatev vseh bolnišnic do dobaviteljev po njegovih podatkih že presega 70 milijonov evrov.

"Položaj je toliko težji glede na to, da ni bilo konsenza na ravni koalicije za interventni zakon," je opozoril minister. Interventni zakon je po njegovih besedah trenutno v "patpoziciji", saj od DL-ja še vedno niso dobili podpore.

Tudi če bi bil omenjeni zakon zdaj dan v postopek sprejemanja, bi letos na podlagi zakona dobili v zdravstvo blagajno bistveno manj denarja, kot je bilo sprva predvideno. Učinki bi se tako poznali kvečjemu v prihodnjem letu. Z drugimi dobavitelji, do katerih imajo bolnišnice zapadle obveznosti, Gantar danes ni govoril, saj je največjo težavo z zapadlostjo terjatev imela prav Kemofarmacija.

Več denarja, drugače ne bo šlo
Je pa dogovorjeno, da se po sestanku z Bratuškovo in Čuferjem v roku 14 dni sestanejo še z dobavitelji, je dodal. Predstavili jim bodo rešitve vlade, nato pa se bodo dogovorili tudi glede izvedbe. Predlogov mogočih rešitev ni razkril. Dejal je le: "Kratkoročno je treba zagotoviti dodaten denar, druge rešitve ni." Ob tem je poudaril, da tudi sistemska zakonodaja oz. reforma ne bi prinesla prihrankov v enem mesecu.

Po ministrovih besedah so leta 2009 tri bolnišnice - novomeška, murskosoboška in izolska - iz državnega proračuna prejele sedem milijonov evrov pomoči. Sicer obstaja možnost, da bi del težav reševali s pomočjo dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic, kot so to počeli že februarja. Vendar tudi če bi bil tak dogovor o pomoči sklenjen, Gantar opozarja, da s temi sredstvi ne bi mogli rešiti težav, saj so bistveno nižja, kot jih potrebujejo bolnišnice.

Rešitev je nujna
Minister se sicer zaveda, da je finančni položaj v državi težek, a je rešitev v zdravstvu nujno treba najti. "Od tega ne moremo odstopati," je dejal in dodal, da s sedanjim finančnim ministrom bistveno bolje sodeluje kot s prejšnjim. Glede različnih interesov, ki so v preteklem desetletju onemogočili vsako zdravstveno reformo, pa je dejal: "Za nekatere je trenutno stanje očitno dobro, kjer se da ribariti v kalnem. Če tega ne bo konec, se slovenskemu zdravstvu slabo piše."

Brez plač in zdravil
Če dogovora čez 14 dni vseeno ne bo in jim bo veledrogerist blokiral račune, bolnišnicam grozi, da ne bodo mogle več izplačevati plač zaposlenim in bodo ostale brez dobave zdravil.

Zapadli dolgovi izolske, jeseniške, ptujske, slovenjgraške in murskosoboške bolnišnice znašajo od 2,5 do skoraj pet milijonov evrov. Jeseniška bolnišnica ima zapadlih dolgov 2,6 milijona evrov, murskosoboška pa 4,9 milijona evrov. Ob tem bolnišnice kot razlog za likvidnostne težave navajajo, da ZZZS za iste zdravstvene storitve v zadnjih letih plačuje za 20 odstotkov manj. Ob tem pa opozarjajo, da ZZZS vsak mesec zamika nakazila bolnišnicam za dodatne tri dni.

Le v murskosoboški bolnišnici, ki ji je sicer ministrstvo s sredstvi iz državnega proračuna leta 2009 pomagalo pri kritju minusa, navajajo drugačne razloge. Likvidnostne težave se vlečejo že več let, vzrok za to pa po njihovih navedbah tiči v preteklih nepokritih izgubah do leta 2009. Bolnišnice opozarjajo, da težav z zapadlostjo dolgov do dobaviteljev ne morejo več reševati.

Ali spremembe sistema ali manjši programi
Vodstva omenjenih bolnišnic od odgovornih v zdravstvu pričakujejo sistemske spremembe. Po mnenju direktorja izolske bolnišnice Janija Derniča je namreč demagoško razpravljati o notranjih rezervah pri izvajalcih, rezerve so le v sistemu in ustrezni delitvi dela ter odgovornosti med izvajalci zdravstvenih storitev in načrtnejši organizaciji celotnega sistema.

"Čas je, da se problematiki zdravstva posveti več vsebinskih razprav, kako zagotoviti potrebne vire za programe ali pa te prilagoditi zmožnostim," je zapisal.