Predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek je na novinarski konferenci poudaril, da si želijo zdravstvene reforme, ki bo omogočila kakovostno in dostopno zdravstvo za pošteno ceno. A predstavljenim predlogom ministrstva manjka reorganizacija zdravstvenega sistema. "S predlogom, ki ga imamo na mizi, bi država v naslednjih petih letih iz rok državljanov potegnila dodatnih več 100 milijonov evrov, pri čemer pa ni nobenega zagotovila, da bodo zdravstvene storitve za zavarovance dostopnejše in poraba zbranih sredstev racionalnejša," je opozoril.

Predlog je treba umakniti, je dodal in opozoril, da je priprava reforme potekala brez sodelovanja socialnih partnerjev. Hkrati zahtevajo izredno sejo Ekonomsko-socialnega sveta na to temo.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh pa je opozoril na določilo v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva možnost, da se obvezni prispevek delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki zdaj znaša 0,53 odstotka bruto plače, dvigne, če na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odhodki za ta namen presežejo prihodke. Po drugi strani pa se okoli 80 milijonov evrov letno s tega naslova ne porablja namensko, je dodal.

Moti ga tudi, da predlog zakona v ničemer ne razrešuje regresnih zahtevkov ZZZS-ja, ki jih ima ta do delodajalca v primeru poškodbe, smrti ali bolezni zavarovanca, če niso bile v celoti izpolnjene obveznosti za varnost in zdravje pri delu.

Premalo izračunov
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pa jih moti pomanjkanje konkretnih izračunov vplivov na gospodarstvo in posameznike v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, je izpostavila predsednica TZS-ja Mariča Lah. Moti jo, da je vlada obljubljala razbremenitve gospodarstva, s tem pa uvaja nove obremenitve. Pričakujejo manjša bremena, in sicer, da bi delodajalec kril prvih le 20 delovnih dni bolniške namesto zdajšnjih 30.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš pa je opozoril na nevarnost višjih prispevkov v zdravstvu, kar je zanj nesprejemljivo. Ministrstvo za zdravje namreč v predlogu zakona ne upošteva nobenega izmed drugih mogočih odhodkov iz zdravstvene blagajne ali pa znižanja prihodkov zaradi nihanj gospodarske dejavnosti, je dejal.

Predlagana sestava sveta ZZZS-ja, v kateri bi bilo pet predstavnikov zavarovancev, trije predstavniki delodajalcev, od njih en predstavnik vlade, in še dodatno en predstavnik vlade, pa je po mnenju predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Draga Delaluta nesprejemljiva. Delodajalci so namreč ključni plačniki v zdravstveno blagajno, takšna sestava sveta pa bi pomenila prevzem nadzora nad denarjem iz rok plačnikov v roke porabnikov.