sindikati niso zadovoljni z delom predloga, ki omejuje bolniško odsotnost z dela, delodajalci pa ne želijo novih bremen za gospodarstvo.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po izredni seji ESS-ja poudarila, da predlagani zakon "ni zdravstvena reforma, ampak del strukturnih sprememb v zdravstvu, ki jih dejansko delamo že od začetka mandata". Napovedala je, da se bo javna razprava začela 1. februarja in bo trajala 45 dni.

Seja je sicer potrdila, da niti sindikalna niti delodajalska stran nista zadovoljni z delom predloga, ki ukinja skupščino in upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter vzpostavlja svet zavoda namesto njiju.

Socialni partnerji razkrili svoje pomisleke
Po besedah Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije imajo sindikati pomisleke tudi glede omejitve trajanja bolniške odsotnosti z dela in glede nejasnega statusa bolniško odsotnih delavcev po enem letu.

Zakonski predlog je po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Branka Meha, ki nasprotuje dodatnim obremenitvam gospodarstva, "bolj podoben finančni kakor zdravstveni reformi". Tudi regresni zahtevki po njegovem niso urejeni tako, kot želijo v zbornici. Poleg tega nasprotujejo pravici ZZZS-ja do vpogleda in preverbe poslovnih knjig zavezanca, saj je to po njihovem opozorilu naloga finančne uprave.

Igor Knez z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da zbornica pričakuje, da bodo člani pogajalske skupine dobili ustrezna gradiva in analize, na podlagi katerih je bil zakon pripravljen. Tako kot Meh je tudi Knez opozoril, da dodatnih bremen za gospodarstvo ne sme biti.

V Združenju delodajalcev Slovenije od takšnega zakona želijo več in ne samo spremembe v načinu pobiranja prispevkov. Glede pomena solidarnosti pa pravijo, da "enosmerna solidarnost" ni tisto, kar pričakujejo, je povzel generalni sekretar združenja Jože Smole.

Ukrepi naj bi prinesli dodatnih 300 milijonov evrov
Po predlogu ministrstva za zdravje se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto njega pa se bo uvedlo obvezno zdravstveno nadomestilo. To bi se plačevalo po solidarnostnem principu. Pri tem bo približno 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Zdajšnjih 11 prispevnih stopenj nameravajo na ministrstvu poenotiti na tri. Pri tem ohranjajo dozdajšnji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, katerih višina naj se ne bi spremenila. Ohranjajo tudi prispevno stopnjo za upokojence, ki jo sicer plačuje državni proračun, se bo pa povišala.

Z vsemi ukrepi naj bi v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.