Koalicijski partnerji so petkovo predstavitev zdravstvene reforme zapustili z različnimi stališči. Nad predstavitvijo so bili razočarani zlasti v DeSUS-u. Njegovi predstavniki so pojasnili, da jim je ministrica predstavila le izhodišča ključnega zakona, to je zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ne pa tudi izračunov.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred ponedeljkovo sejo DZ-ja zatrdila, da je predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z določenimi izračuni že napisan. Izdelali pa bodo še dodatne izračune, ko pa bodo usklajeni s finančnim ministrstvom, jih bodo predstavili koaliciji.

Kolar Celarčeva tudi želi, da se koalicija o finančnih izračunih za ukrepe v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, med katerimi je najvidnejša namera za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poenoti pred vložitvijo zakona v javno razpravo.

Datum, določen za vložitev predloga v javno razpravo, je po njenih besedah 16. januar, in ne 12. december, kot je bilo do zdaj predstavljeno v javnosti. Vendar bodo to storili najpozneje do konca leta, je napovedala.

V koaliciji "nestrpni"
Medtem pa so v koalicijskih DeSUS-u in SD-ju nekoliko nestrpnejši, saj so od ministrice na petkovi predstavitvi reformnih predlogov pričakovali bistveno več. V SD-ju pričakujejo, da bo Kolar Celarčeva pojasnila, kako dobiti dodaten denar za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"Naloga ministrice je, da nam predstavi svoj predlog in alternative," je izpostavil predsednik SD-ja Dejan Židan, ki tudi pričakuje, da bo ministrica takoj predstavila program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.
Na vprašanje, ali bi bil SD pripravljen prevzeti zdravstveni resor, če se v koaliciji zaplete, je odgovoril posredno. Židan predvideva, da si je stranka SMC izborila ta resor, ker je ocenila, da je zelo pomemben. "Če bi si leto in pol dni pred koncem mandata želeli, da nekdo drug prevzame ta resor, bi to razumeli kot beg pred odgovornostjo," je dejal Židan.
Še računajo
Z ministrstva za finance so sporočili, da predloge rešitev za celovito zdravstveno reformo pripravljajo delovne skupine, pri čemer kot zunanji strokovnjakinji sodelujeta tudi predstavnici finančnega ministrstva. Na podlagi opravljenega dela bo sledilo še usklajevanje med ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in Kolar Celarčevo, ki pa za zdaj še ni potekalo, so pojasnili.

Po neuradnih informacijah sicer na ministrstvu za finance omenjenih izračunov za ukrepe še nimajo.

Več mogočih rešitev
Za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo mogočih več rešitev. Ena izmed njih naj bi bilo preoblikovanje zavarovanja v dajatev, ki bi predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika, druga možnost pa je oblikovanje dajatve po dohodkovnih razredih.

Med možnostmi za zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvene blagajne naj bi bil tudi rezervni sklad, v katerega bi se stekal del denarja iz trošarin in bi ga lahko uporabili v primeru večjih brezposelnosti.

Zelena luč za pacientove pravice
V petek je koaliciji zeleno luč dobil predlog novele zakona o pacientovih pravicah. Tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti bo predvidoma kmalu v vladni obravnavi. Glede predloga izhodišč za upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov pa še ni odločeno, ali bodo to področje urejali v krovnem zakonu o javnih zavodih ali pa v posebnem zakonu, kar naj bi bilo mogoče glede na to, da se zdravstveni zavodi financirajo iz zdravstvene blagajne, ne pa iz državnega proračuna.

Pravice pacienta
Predlog zakona o pacientovih pravicah med drugim določa najdaljši čakalni čas pri zdravniku, uvaja novo stopnjo nujnosti na napotnici in podrobneje ureja področji čakalnih vrst ter seznamov. Zdaj je v javni obravnavi, trajala bo mesec dni.

Po novem se bodo čakalni seznami vodili po zdravstveni storitvi v ustanovi, lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, če storitev opravlja več ljudi. Ob vpisovanju v čakalni seznam bodo zapisali tudi kontrolni pregled, podatek o utemeljenosti napotitve, morebitno spreminjanje vrstnega reda na čakalnem seznamu, pri čemer bodo morali navesti razlog za to.

Bolnik bo za določeno storitev lahko vpisan le v en seznam. Če bo želel pregled pri točno določenem zdravniku, pa časovne omejitve čakanja ne bodo veljale. Vsi čakalni seznami se bodo vodili elektronsko, voditi pa jih bodo morale vse javne zdravstvene ustanove oz. koncesionarji, razen ambulant splošne medicine in pediatrov.

Medtem ko so zdaj stopnje nujnosti na napotnici nujno, hitro in redno, pa bo po novem še zelo hitro. Ob takšni stopnji nujnosti bo bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, medtem ko se roki za preostale stopnje nujnosti ne spreminjajo.