Ena ključnih prioritet koalicije in vlade Mira Cerarja za letos je izvedba zdravstvene reforme. Del svežnja, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod Milojko Kolar Celarc, pa v koaliciji očitno nima podpore.
DeSUS je še pred sejo odbora DZ-ja, na kateri je predvidena obravnava predloga zakona o lekarniški dejavnosti, prek svojega poslanca Tomaža Gantarja sporočil, da je treba vse skupaj ustaviti.

Skladnost z ustavo
Gantar je v izjavi za medije presodil, da je veliko zadev v predlogu ustavno spornih. Pri nekaterih mu pritrjuje mnenje zakonodajne-pravne službe DZ-ja, denimo pri povezavah med veledrogeristi in lekarnami. Delno je lahko sporno tudi razporejanje dobičkov.

Zakon po njegovih besedah sploh ne odgovarja na nekaj ključnih vprašanj, na primer na vprašanje načina in natančnih pogojev financiranja lekarniške dejavnosti, ki pa je tudi finančno podhranjena.

Kaj bo financirano iz zavarovanja
Prav tako zakon ne opredeljuje dovolj natančno, kaj spada v obvezno lekarniško dejavnost, ki bo financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pravi Gantar. Po njegovih besedah so nekatere določbe zakona diskriminatorne, in sicer upoštevajoč dela javnih lekarn in tudi koncesionarjev, kar je tudi lahko razlog za padec zakona.

Vsebinsko se pripombe nanašajo še na način reševanja vprašanja koncesij in članstva v pristojnih zbornicah.

Gantar je pojasnil, da s številnimi dopolnili poskušajo reševati predvsem nomotehnične zadeve, vsebinskih pa ne. Po njegovem mnenju bi morali parlamentarni postopek tega zakona ustaviti, saj a je nemogoče spremeniti do te mere, da bi odpravili vse nedorečenosti. O tem, ali bodo zakon popravili ali ga umaknili iz obravnave, se bo koalicija pred sejo odbora še pogovorila.

Nasprotovanje Strokovnega združenja lekarnarjev
V Strokovnem združenju lekarnarjev Slovenije (SZL) imajo več pripomb na predlog. Predsednik združenja Matija Centrih, sicer koncesionar lekarnar v Dobrovi, je na novinarski konferenci dejal, da nasprotujejo načinu spreminjanja zdravstvene zakonodaje, tako da je ministrstvo za zdravje najprej šlo v sprejemanje področnega zakona, še preden sta sprejeta krovna zakona, torej spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sprašuje se, ali bodo po sprejetju teh dveh zakonov morali pozneje spreminjati tudi zakon o lekarniški dejavnosti.

Nepravičen se jim zdi tudi način podeljevanja koncesij, pri čemer za lekarniško dejavnost koncesije podeljujejo občine, ki so hkrati tudi ustanovitelji javnih zavodov lekarn. Zaradi tega konflikta interesov bi po njegovem mnenju podeljevanje koncesij na področju lekarništva morala prevzeti država.

V združenju tudi ugotavljajo, da je neustrezno opredeljeno področje koncesnin, saj lahko vsak župan določa, ali jih bo pobiral ali ne. Zato se zavzemajo za sistemsko odločitev glede pobiranja koncesnin.

Samostojni podjetnik ali d. o. o.
Predlog zakona sicer koncesionarjem na papirju omogoča preoblikovanje v druge statusno-pravne oblike - zdaj so lahko registrirani le kot samostojni podjetniki, vendar pa na način, ki je v praktično neizvedljiv, je dejal Centrih.

Če bi se koncesionar želel preoblikovati v d. o. o., bi moral zapreti lekarno za 10 mesecev, saj bi moral najprej vrniti koncesijo, izpeljati postopke preoblikovanja, nato bi morala občina objaviti razpis za koncesijo, na katerem pa ni nujno, da bi bil izbran isti zasebni lekarnar, je dodal.

Davčni odtenki
Možnost preoblikovanja v druge statusno-pravne oblike imajo koncesionarji zlasti zaradi davkov. Medtem ko v javnih lekarnah plačujejo 17 odstotkov davka od tržne dejavnosti, pa zasebni lekarnarji koncesionarji kot samostojni podjetniki povprečno plačujejo 41 odstotkov dohodnine od celotnega prometa v lekarni, je pojasnil Dušan Hrobat, koncesionar v Novih Poljanah. To po njegovih besedah pomeni, da koncesionarji plačujejo 240 odstotkov višje davke kot javni zavodi.

Po Centrihovih navedbah so zaradi predloga zakona - nekateri njihovi predlogi so iz besedila zakona izpadli zadnji hip - začeli koncesionarji zbirati podpise podpore, da se zakon oblikuje tako, da bo v skladu z mnenjem stroke. Doslej so jih zbrali več kot 20.000.
SMC: Potrebni so kompromisi
Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer je v izjavi novinarjem poudaril, da bodo potrebni kompromisi, ki pa morajo biti "dobri, ne gnili". Prepričan je, da bodo v koaliciji z ministrstvom našli pravo mero, da bo lekarniška dejavnost zaščitena. "Težko bi rekel, da zakon v sedanji obliki nima podpore. A bom kot poslanec naredil vse za to, da se spremeni v smeri, da bo dober za vse," je pojasnil poslanec, ki verjame v dobre namere predlagatelja.

Prepričan je, da tako, kot on zaupa ministrstvu, tudi ministrstvo zaupa poslancem, ki zadnji odločajo o tem, kaj je prav in kaj ne.

Sicer pa je Möderndorfer opozoril, da so v lekarniški dejavnosti različni interesi, vrti se veliko denarja in je "marsikomu v interesu, da se nič ne spremeni, ali pa da se drastično spremeni".

Naštel je nekaj pripomb k predlogu zakona. Po njegovem mnenju morajo, če želijo poceniti zdravila, monopole ukinjati, ne pa jih vzpostavljati. Prav tako ne ve, zakaj bi samo lekarne imele možnost, da jih vodi le strokovna oseba, saj je treba potem taka merila vzpostaviti na vseh področjih. Med ključnimi pripombami je izpostavil še vprašanje obveznega članstva v lekarniški zbornici in kot zmotno označil stališče, da zbornica ne bo preživela brez obvezne članarine.

SD: Zakon je dokaj dober
V SD-ju po besedah poslanke Bojane Muršič ocenjujejo, da je zakon dokaj dober, saj so upoštevali tudi predloge SD. Obenem pa Muršičeva opozarja, da je zakonodajno-pravna služba podala pripombe na kar 21 straneh. "Ne gre mi v račun, da dobimo v obravnavo tako slabo pripravljene člene," je priznala in se vprašala, zakaj se zakonodajno-pravni službi vlade in DZ ne uskladita. V tej luči je tudi po njenih besedah moč reči, da je zakon slabo pripravljen.

Tako ga bodo v SD-ju še enkrat pregledali tudi zaradi morebitnih neustavnosti, na katere opozarja zakonodajna služba. Po besedah Muršičeve bo moral prevladati zdrav razum, saj ustavno spornih zadev ne bi smeli sprejemati.

Za zdaj v SD-ju nameravajo podpreti zakon, če bodo v sredo prejeli kakšne nove predloge in dopolnila, pa bodo o podpori še temeljito premislili, je napovedala poslanka. Poleg tega bi bilo po njenem mnenju veliko bolje, da bi bil zakon v parlamentarnem postopku skupaj z zakonom o zdravstveni dejavnosti.