Po mnenju sindikatov bi morale biti izhodiščni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost pokojninske blagajne. "Država se mora organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, in ne, da namesto tega pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna," so prepričani pri ZSSS-ju. Menijo tudi, da je bela knjiga o pokojninah le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih na račun pravic revnih.

Pri ZSSS-ju sicer podpirajo izenačenje prispevnih stopenj delavcev in delodajalcev ter zajamčeno starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe. Po njihovem mnenju mora sicer 40 let delovne dobe zadostovati za dostojno starostno pokojnino, ki naj omogoča pokrivanje življenjskih stroškov in je višja od denarne socialne pomoči. Naklonjeni so tudi demografskemu skladu s trajnimi viri za privarčevanje rezerv za pokojnine po letu 2030 v višini 400 milijonov evrov letno.

Naklonjeni reviziji tveganih delovnih mest
Obenem podpirajo tudi oblikovanje pravičnih meril za revizijo seznama delovnih mest z obveznim poklicnim zavarovanjem na podlagi zdravstvenih zahtev za opravljanje teh poklicev. Prispevna stopnja pa mora biti določena v zadostni višini, da ne bo onemogočena poklicna upokojitev zaradi nezadostnih sredstev. Zavzemajo se tudi za zmanjševanje vrzeli med pokojninami moških in žensk ter za usklajevanje pokojnin z rastjo plač.

So tudi za zvišanje prenizkih denarnih nadomestil za socialno varnost delovnih invalidov in nekatere druge možnosti za ohranitev zaposlitve s poklicno rehabilitacijo in prilagoditvijo delovnega mesta ter za diferencirano prispevno stopnjo kot ekonomsko spodbudo delodajalcu za vlaganje v varnost in zdravje pri delu.

ZSSS: 67 let je preveč

Zavračajo pa avtomatično prilagajanje polne upokojitvene starosti daljšanju povprečnega trajanja življenja ter ciljno upokojitveno starost 67 let, ki je po njihovem mnenju zaradi zdravstvenih razlogov previsok upokojitveni pogoj. Prav tako zavračajo avtomatično nižanje višine pokojninske osnove glede na daljšanje trajanja življenja ter odmero prve pokojnine na podlagi točkovnega sistema, po katerem bi bilo določanje višine točke odvisno od proračunskega varčevanja na račun socialne varnosti upokojencev.

Neprimerno se jim zdi tudi podaljšanje odmernega obdobja za pokojninsko osnovo na 34 let, nasprotujejo socialni kapici in posegom v pravice do vdovske pokojnine ter letnega dodatka. Prav tako nasprotujejo znižanju števila članov sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob tem v ZSSS-ju opozarjajo še, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom ter če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.