Poročali smo, da sindikati s člani na težkih delovnih mestih nasprotujejo nižanju prispevne stopnje delodajalcev za poklicno zavarovanje, nezadovoljstvo pa bodo izrazili na protestnih demonstracijah 18. januarja pred ministrstvom za delo.
"Nasprotujemo odločitvi ministrice za delo Anje Kopač Mrak, po kateri se je prispevna stopnja za delodajalce v poklicnem pokojninskem zavarovanju znižala z 9,25 odstotka na osem odstotkov," je na današnji novinarski konferenci sedmih reprezentativnih sindikalnih central dejal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.

Znižana prispevna stopnja v pokojninskem načrtu, veljavnem od 1. januarja, bo po njegovih besedah ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, medtem ko bo v prihodnjih desetih letih premalo sredstev za od 50 do 80 zavarovancev, je presodil. Že če bi ostala 9,25-odstotna prispevna stopnja, bi primanjkljaj v prihodnjih desetih letih po njegovih besedah znašal 2,2 milijona evrov.

Višja provizija Kapitalski družbi
Prav tako po njegovem opozorilu nasprotujejo višji upravljavski proviziji upravljavca, torej Kapitalske družbe. Stroški upravljavca, ki vključujejo upravljavsko provizijo ter obračunane vstopne in izstopne stroške, namreč na letni ravni že danes znašajo več kot sedem milijonov evrov, je dejal.

Spomnil je, da so se pri prejšnjem pokojninskem načrtu dogovorili za rešitev, da se začne upravljavska provizija postopoma nižati, ko sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja doseže vrednost 700 milijonov evrov. V novem pokojninskem načrtu pa ministrstvo niža upravljavsko provizijo šele, ko bo vrednost sredstev sklada znašala 750 milijonov evrov, je dejal.

Po noveli pokojninskega zakona je sicer za pokrivanje primanjkljaja pri zavarovancih, pri katerih bo v poklicnem zavarovanju zbranih premalo sredstev, predviden solidarnostni sklad. "Toda ta sklad, v katerem ni še niti evra, ne more biti opravičilo za nižanje prispevne stopnje," je opozoril.

Zasebni in javni sektor
Protestnim demonstracijam se bodo pridružili tako sindikati javnega kot tudi zasebnega sektorja. "Končni cilj delodajalcev in vlade, ki je delodajalka v javnem sektorju, je ukiniti to vrsto zavarovanja in sebi zagotoviti več sredstev. Sicer bi skušali poiskati prihranek znotraj Kapitalske družbe kot upravljavke," je dejal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič.

V poklicno zavarovanje se morajo pod določenimi pogoji obvezno vključiti zavarovanci, ki opravljajo bodisi zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, denimo policisti, vojaki, gasilci, železničarji, rudarji in piloti.

Poklicno zavarovanje v skladu z zakonom pomeni zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, ki na tej podlagi pridobijo pravico do poklicne pokojnine.

Sindikati po zagotovilu ministrstva nimajo razloga za skrb
Na ministrstvu pa v odgovoru na napovedan protest opozarjajo, da ima večina vključenih v zavarovanje na svojih individualnih računih presežek. Pri tistih, pri katerih se ni zbralo dovolj sredstev, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv.

Odbor sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja je ob obravnavanju besedila pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja menil, da bi bilo smiselno prispevno stopnjo, upravljavsko provizijo in višino solidarnostnih rezerv določiti za dveletno obdobje, je v odzivu na napoved sindikalnega protesta novinarjem pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar.

Delodajalci kot plačniki prispevka so se po njegovih besedah zavzemali celo za šestodstotno prispevno stopnjo. Pri tem so opozarjali, da ima kar 95 odstotkov zavarovancev presežek, je dejal. Če se bo po dveh letih pokazalo, da prispevna stopnja, znižana z 9,25 na osem odstotkov, ni ustrezna, jo bo Kapitalska družba (Kad) po njegovih zagotovilih ustrezno popravila. "Tako da ni nobene bojazni," je poudaril.

Poklicno pokojnino uveljavilo le 200 ljudi
Namen poklicnega zavarovanja je po njegovih besedah zagotoviti poklicno pokojnino. V praksi je do zdaj le približno 200 ljudi uveljavilo poklicno pokojnino, je povedal.

Spomnil je na izračune Kada, po katerih bo od približno 45.000 zavarovancev v naslednjih desetih letih pri približno 600 zavarovancih minimalni primanjkljaj, medtem ko bodo ostali imeli presežek. Po novem pa bodo tistim, ki imajo primanjkljaj, manjkajoči znesek izplačali iz solidarnostnih rezerv.

Kad je po Pogačarjevem pojasnilu z novo zakonodajo dobil novi nalogi - pobiranje in izterjavo prispevkov za poklicno pokojninsko zavarovanje, zato bodo imeli dodatne stroške. Sicer pa je upravljavska provizija stvar upravljavca, je pojasnil. Ministrstvo po njegovem zagotovilu spremlja zaslužek Kada. Če se bo pokazalo, da je provizija previsoka, jo bo treba znižati, je dejal.

Po podatkih Kada je približno tretjina od 45.000 zavarovancev v poklicnem zavarovanju iz javnega sektorja, ostali pa so iz zasebnega. Trenutno je sicer aktivnih 30.000 zavarovancev, je povedal Pogačar.