Največja slovenska sindikalna centrala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je predstavila glavna sindikalna pričakovanja v letu 2016. Izvršna sekretarka Andreja Poje, ki na ZZZS-ju pokriva gospodarstvo, je pojasnila, da si v novem letu želi, da bi delavci postali davčno bolj razbremenjeni, posledično pa bi se dvignile tudi neto plače. Slovenski delavci so po njenih besedah med davčno najbolj obremenjenimi v Evropski uniji (7. mesto), prav tako pri davku na potrošnjo (8. mesto).

Na drugi strani je v Sloveniji stopnja davka na dobiček ena izmed najnižjih v EU-ju. "Imetniki kapitala so privilegirani in zelo glasni, saj želijo takšen položaj ohraniti v prihodnosti," je opozorila Poje in dodala, da imajo delodajalci večkrat dvojna merila. Menedžerske plače primerjajo z zahodnoevropskimi, plače delavcev pa z vzhodnoevropskimi članicami EU-ja.

Izvršna sekretarka za gospodarstvo meni, da bi lahko finančno ministrstvo vpeljalo še kakšen dohodninski razred, denimo med 24 in 41 odstotki. Sosednja Avstrija jih ima denimo sedem. Ob tem pa bi morali preveriti tudi olajšave, ki se niso usklajevale tri leta.

V ZSSS-ju tudi nasprotujejo uvedbi socialne kapice, saj bi pomenila velik izpad prihodkov socialne blagajne. Med željami pa so tudi nove kolektivne pogodbe in posodobitev zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, tako da bi ta zaživel v praksi. Delavci pa bi bili lahko tako kot v Franciji deležni deleža dobička podjetja.

Zdravstvena reforma v korist javnega zdravja
Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja, je povedala, da v letu 2016 pričakuje, da bo velike pozornosti deležna revizija seznama delovnih mest, kjer velja t. i. poklicno zavarovanje (nekdanji beneficiran delovni staž). Številni delodajalci si sicer prizadevajo, da bi ga ukinili, ker naj bi šlo za preživeto stvar, toda še vedno velja v številnih državah EU-ja.

Drugo pričakovanje je začetek zdravstvene reforme, kjer si Böhmova želi, da bi prevladal javni interes in da bo postala zdravstvena blagajna (ZZZS) bolj avtonomna in bo tudi glede na dozdajšnje izkušnje, bolj učinkovito trošila denar zavarovancev. Ob tem je še poudarila, da se s svojimi predlogi zdravstvene reforme pojavljajo tudi deležniki, ki bi se radi na račun zdravstvene reforme čim bolj okoristili, med njimi je navedla zdravniške lobije, zavarovalnice in tudi ameriško gospodarsko zbornico, ki želi vplivati na slovenske predpise.

Ob stečajih najprej poplačila delavcem
Andrej Zorko, ki je na ZSSS-ju med drugim zadolžen za trg dela, socialni dialog, kolektivne pogodbe in soupravljanje, je opozoril na naraščanje števila prekarcev in njihov vpliv na trg dela. Njihovo zmanjšanje bi pomenilo tudi zmanjšanje socialnega dampinga. Na drugi strani pa nad trgom dela bedi zgolj 40 inšpektorjev za delo.

Napovedal je tudi predlog spremembe insolvenčne zakonodaje, s katero bi bili ob stečajih podjetij najprej poplačani delavci, ne upniki, kot so denimo banke. Če vlada ne bo prisluhnila želji po spremembi omenjene zakonodaje, bodo v obravnavo vložili svoje predloge zakona.

Zorko je še povedal, da si v sindikatu želijo tudi spremembo kaznovalne politike delodajalcev, saj tožilstvo zavrača ovadbe, če delodajalci ne izplačajo plač. "V Sloveniji je kršenje delovnopravne zakonodaje nacionalni šport. Dokler ne bo nekaj delodajalcev zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje odšlo v zapor in bodo dejansko odsedeli kazen, tako dolgo ne bomo naredili premika v tej državi na področju delovnih pravic in spoštovanja delavca kot človeka," je poudaril.

Država je neprijazna do državljanov
"Radi bi prepričali politike, čeprav je to izjemno težko, da ne more biti glavni cilj države gospodarska rast, dvig konkurenčnosti, zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, razprodaja državnega premoženja … Glavni cilj bi moral biti doseči manj revščine, več kakovostnih mest, kjer bi se zaposlovali mladi, manj brezposelnih in več socialne varnosti, tudi upokojencev in zaposlenih," pa je povedal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Okrcal je tudi državne institucije, ki bi morale spremeniti tudi vrednostni sistem v korist državljanov. Med njimi je omenil ustavno sodišče, ki pri ocenah ustavnosti, ki jih sprožijo politiki, hiti, druge pa zavlačuje. Država pa dosledno upošteva strožja pravila upokojevanja, na drugi strani pa se izogiba uskladitvi pokojnin.