"Finančni minister Dušan Mramor govori eno, dela pa drugo. Zaveda se težav, toda na več področjih dela diametralno nasprotno, kot govori. Ve, kaj je narobe v javnem sektorju in kje se preveč troši, toda ne naredi ničesar. Raje je popustil vsem sindikatom. Pa ni težava v višjih plačah, ampak v tem, da je še vedno preveč zaposlenih v javnem sektorju. Izjavil je, da novih davkov ne bo, vendar ni tako. Običajnega Slovenca bo najbolj udaril davek na bencinski cent, kar bo zopet ena 'šlamastika'. Država pobere 145 milijonov nadomestila za uporabo cest. Ta denar bi moral iti izključno za vzdrževanje in popravila cest, vsaj lani pa je šlo za dejansko obnovo cest le sedem milijonov," je za MMC povedal analitik Financ Karel Lipnik.

Davek na nepremičnine, višje trošarine in komunalni prispevki
Katere nove oziroma višje davke še lahko pričakujemo? "Davek na nepremičnine. Upam, da bodo imele občine več možnosti, da same določijo, kako bodo obdavčevale nepremičnine. Eno je Ljubljana, drugo so ruralni deli, kjer je ocenjevanje vrednosti nepremičnin bistveno težje. Pričakujemo lahko tudi višje trošarine. Na tobak se že dvigujejo. Zna se zgoditi, ker je bilo veliko dodatnih stroškov prenesenih na občine in bodo imele občine letos manj denarja kot lani, da se bodo zvišali komunalni prispevki."

Res manj sive ekonomije?
Po mnenju Karla Lipnika je bil lani največji spodrsljaj finančnega ministrstva uvedba davčnih blagajn, ki začenjajo veljati 1. januarja, toda ... "Večina davčnih blagajn še nima. Ni težava uvedba davčnih blagajn, ampak način, kako so to storili, saj ne bodo poenostavile dela podjetij. Z davčnimi blagajnami bi morali zagotoviti, da bi imela podjetja interes, da prijavijo vse prihodke, ker bi jim to poenostavilo poslovanje in dejansko vplivalo na zmanjšanje sive ekonomije, vendar se zdi, da bodo tisti, ki so bili zdaj na meji, še bolj skrivali svoje prihodke. Kdor bo imel davčne blagajne, bo večkrat kaznovan, kdor ne bo izdajal računov, pa bo še vedno nekaznovan."

Slovenci se še vedno bojijo za službe
"Zgodilo se bo tudi, da se bodo podjetja več ukvarjala z administracijo kot s poslom, medtem ko finančna uprava vsaj do sredine maja ne bo mogla opravljati nadzora na podlagi podatkov, ki jih bo dobila z davčnimi blagajnami, ker bodo podatki nepopolni in z ogromno napakami," je še dodal Lipnik, ki meni, da se Slovenija kljub rasti BDP-ja po enem izmed zelo pomembnih meril še vedno ni rešila krize: "Še vedno se Slovenci bojijo za službe. Razmere so negotove, ljudje previdni. Lani se je resda povišala poraba trajnih dobrin, ampak bolj zato, ker smo v preteklih letih varčevali, oprema doma pa je bila že tako dotrajana, da je bilo treba kupiti novo. Če gledamo nakupe življenjskih potrebščin, pa se v primerjavi z lani ni nič spremenilo. Če živiš nekaj let v strahu - mi smo v takšnem okolju živeli sedem let -, se tega navadiš, življenjskih navad pa ne moreš spremeniti tako hitro."