Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik pravi, da se je za pismo odločil zaradi zaskrbljenosti in velikega razočaranja nad stanjem v državi. "Na vsakem koraku smo priča koruptivnim dejanjem, ki se dogajajo predvsem v državnih podjetjih in agencijah, v katerih se zapravljajo ogromne količine denarja. V povezavi s koruptivnimi dejanji in povezanimi posli med državnimi uslužbenci in zasebniki, ki jih posredno vodijo "blagajniki", ki nato vračajo denar ali posredno financirajo razne zasebne in politične sprege, vas pozivam, da uredite razmere v državi," je zapisal.

Prepričan je, da ima Golob za dosego tega dovolj udobno večino v parlamentu, "saj smo vsak dan priča vašemu glasovalnemu stroju, ki ne glede na vsebinsko vrednost predlogov preostalih poslancev najbolj pazi na ideološko usmerjenost in predvsem na to, kdo je avtor predlogov".

Korupcija po njegovih besedah povzroča stroškovno globoko in nevzdržno delovanje države, "saj ob tako veliki koruptivni pogači v nobenem logičnem finančnem sistemu ni mogoče zapreti proračuna". "Zato od nas državljanov in podjetnikov, ki hodimo v službe ter resnično delamo in ustvarjamo dodano vrednost v dejanskih proizvodih in storitvah, zahtevate nemogoče visoke obremenitve, ki niso več logične in primerljive s tujino," je opozoril.

V Sloveniji živimo tudi z enim najslabših in najmanj učinkovitih javnih servisov v Evropi, je prepričan Pečečnik. Ob vsem tem je razumljivo, da bo mlade zelo težko prepričati, naj ostanejo v Sloveniji. "Manj so navezani na to državo, kot je naša generacija, in hitro izračunajo, kje jim bo bolje," je poudaril in opozoril tudi na selitve podjetij. Pri tem je po njegovih besedah še posebej skrb vzbujajoče to, da ne bežijo več na Kajmanske otoke, v Delaware, na Malto, Ciper in Bližnji vzhod, ampak v sosednje države, članice EU-ja.

Podjetja od vlade poleg boja proti korupciji tako med drugim pričakujejo nižjo davčno obremenitev plač, možnost prilagodljivega nagrajevanja zaposlenih z dobičkom, možnost dela za upokojence in dostop do električne energije po konkurenčni ceni, je naštel.

V SBC-ju so po njegovih besedah prepričani, da prosijo le za osnovne stvari: "Da lahko slovenski podjetniki ostanemo konkurenčni in da bomo lahko preživeli v surovem globalnem okolju, v katerem druge, pametnejše države od naše krepijo svoja podjetja, dostop do surovin, energetsko varnost in vse druge pogoje, da lahko podjetja ostanejo v boju na konkurenčnem trgu."

Ponižujoč in podcenjevalen odnos do javnega sektorja

Na Pečečnikovo pismo se je na seji vlade odzval podpredsednik vlade Matej Arčon. "Kar me je na hitro zmotilo ali pa tudi presenetilo, je, da ima g. Pečečnik v imenu kluba, ki zastopa več kot 500 podjetij, tako tudi sam pravi, tako ponižujoč in podcenjevalen odnos do javnega sektorja, do javnega servisa, za katerega trdi, da je eden najslabših v Evropski uniji, in to je po mojem mnenju podcenjevanje vseh javnih uslužbencev, od civilne zaščite, gasilcev, učiteljev, do zdravnikov, medicinskih sester ..." je dejal Arčon.

"Z vso gotovostjo lahko rečem, da imamo v Sloveniji enega boljših javnih servisov v Evropski uniji, na katerega moramo biti ponosni. Če verjetno sam ne dobi enega gradbenega dovoljenja, ima tak odnos do javnega sektorja na splošno, 190 tisoč nas je v javnem sektorju in najmanj, kar si zaslužijo, je spoštljiv odnos," je dodal.

Arčon je Pečečnika tudi pozval, da jo je, če ve za korupcijo, kot odgovorna oseba dolžan tudi prijaviti. "Ne vem, ali je to storil," je dejal in poudaril, da je Slovenija na področju koruptivnosti v zadnjem obdobju napredovala za šest mest.

Odziv na očitke GZS-ja

K davčni razbremenitvi plač so poleg SCB-ja pozvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Arčon je povedal, da je vlada že sprejela ukrepe zanjo in jih še bo, da pa ne more ogroziti javnofinančne trdnosti in socialnih temeljev, dostopnega zdravstva, subvencioniranega vrtca, brezplačnega šolstva do univerzitetne izobrazbe.

"Gospodarska zbornica Slovenije je pomemben partner vlade ves čas. Socialni dialog je tudi v Ekonomsko-socialnem svetu, pred prihodom naše vlade je bil tudi grobo prekinjen in smo ga ponovno vzpostavili. Seveda cenimo prispevek GZS-ja, ampak pogled direktorja ali lastnika podjetja je samo en pogled. Z vidika zaposlenega, upokojenca, študenta, starša so zadeve drugačne. Ukrepe za razbremenitev plač je vlada že sprejela in jih tudi še bo. Zvišali smo splošno olajšavo, prilagodili dodatno splošno olajšavo, prav tako olajšave za vzdrževane družinske člane in uvedli olajšavo za mlajše od 29 let," je naštel Arčon in izpostavil, da se iz proračuna financira tudi gospodarstvo.

"V mandatu te vlade je bilo dodeljenih več kot 660 milijonov evrov za spodbude gospodarstvu. Podjetja so prejela 330 milijonov za premagovanje energetske krize in 140 milijonov za sanacijo po poplavah," je GZS-ju odgovoril Arčon in poudaril, da je Slovenija med top pet državami v Evropski uniji, ki največ javnih sredstev namenjajo za investicije. "Tudi to so ukrepi, ki pripomorejo k rasti in razvoju našega gospodarstva," meni Arčon.