Vlada se je na seji seznanila s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa, ki skupaj s programom stabilnosti vsako leto postavlja smernice za reforme in javnofinančne ukrepe.

Razprava se je pri obravnavi osnutka vrtela predvsem okoli težav dolgoročne vzdržnosti javnih financ. "Eden glavnih problemov Slovenije je, da imamo na dolgi rok izjemno tveganje, da javne finance ne bodo zdržale, saj smo edina država med 28 članicami EU-ja, ki ima tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti," je v izjavi za medije po seji vlade opozoril finančni minister Dušan Mramor.

Z nekaj drugimi državami imamo tudi tveganje srednjeročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko na kratek rok teh težav ni. "Z vidika ohranjanja vzdržnosti javnih financ je treba izpostaviti problem demografije, saj ima Slovenija najhitreje starajoče se prebivalstvo," je pojasnil Mramor.

Krajši študij, poznejše upokojevanje
Pri tem je izpostavil predolg študij, saj diplomanti na trg prihajajo prepozno, po drugi strani pa je to tudi vprašanje pokojninskih sprememb. Ministri so govorili tudi o težavah zdravstva, da bi z učinkovitim zdravstvom stabilizirali javnofinančne izdatke dolgotrajne oskrbe, govorili pa so tudi o zaposljivosti starejših.

"Z daljšanjem delovne dobe, krajšim študijem, poznejšim prehodom v upokojenski status in boljšimi pogoji na trgu dela bi lahko dosegli, da bil javnofinančni del staranja prebivalstva vzdržen," je dodal Mramor.

Ukrepi bodo vplivali pozitivno
Ključna cilja programa sta spodbujanje gospodarske rasti in konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država.

V ospredju bodo torej zdravstvena reforma, dolgotrajna oskrba starejših in prenova visokega šolstva, izvedeni prioritetni ukrepi pa bodo pozitivno vplivali na produktivnost, zagon investicijskega cikla in povečali zaposljivost ljudi, še je zagotovil minister.

Program gre pod drobnogled še naprej
Osnutek gre zdaj na Ekonomsko-socialni svet (ESS), ki bo o njem razpravljal v sredo, nato gre v DZ na posamezne odbore, nato pa se vrne na vlado skupaj s spremembami, ki jih bodo ti organi zahtevali. Do 15. aprila pa mora romati v Bruselj.

Slovenija mora nacionalni reformni program v okviru t. i. evropskega semestra skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti aprila poslati v Bruselj.

Prizadevanja za izravnan proračun
Ministri ob prihodu na sejo večinoma niso dajali izjav, zgovornejši je bil le kmetijski minister Dejan Židan, ki je dejal, da bo treba nadaljevati strukturna prizadevanja, kar v praksi pomeni prehod na izravnan proračun.

"Vendar pa sam zagovarjam predvsem pospeševanje proizvodnje, izvoza in rasti bruto domačega proizvoda. S tem se najlaže pokrijejo strukturni primanjkljaji," je dejal. Ob tem pričakuje tudi splošno razpravo o pokojninah, saj je po njegovih besedah en del vlade prepričan, da zadnja reforma ni dala pravega učinka.

Pokojnin ni bilo na dnevnem redu seje
Zaman pa so bila pričakovanja, da bo vlada danes razpravljala tudi o zahtevi DeSUS-a za izredno uskladitev pokojnin letos, ki jo je Mramor pred dnevi označil za nesprejemljivo, v SMC-ju pa so opozorili na javnofinančno stabilnost.

Predsednik SD-ja Židan je presodil, da je uskladitev pokojnin pomembno vprašanje, zato upa, da bodo v vladi v zvezi s tem dosegli večino, saj da ne gre za "velik denar". Uskladitev bi po njegovem mnenju mesečno namreč predstavljala približno 1,6 milijona evrov dodatnih stroškov, s tem pa bi pokazali, da gre za prislužen denar upokojencev, in ne za miloščino.

Na vprašanje, kaj bo na to rekla Evropska komisija, ki je pred kratkim poslabšala proračunsko oceno Slovenije, pa je Židan dejal, da naj "komisija najprej rešuje lastne probleme, nato pa uči države, kakršna je Slovenija". "V Sloveniji imamo bistveno višjo rast kot marsikje drugje," je dodal. Med ključnimi projekti za prihodnja leta je kmetijski minister izpostavil tudi povečanje protipoplavne varnosti.

"Gre za več sto milijonov vreden projekt. Ker smo imeli veliko škode zaradi premalo storjenega v preteklih letih, je po mojem mnenju to ključni razvojni projekt," je še dejal.

Po pričakovanjih tudi o Alpini
Kmetijski minister je danes sicer pričakoval tudi razpravo o Alpini, saj se je, kot je dejal, pokazalo, da v državi različno razumemo prestrukturiranje slovenskih podjetij. "In sicer eni kot tehnološki preboj in ohranitev delovnih mest, drugi pa kot prenos proizvodnje v tujino," je dejal Židan.

Usoda žirovske Alpine je namreč precej negotova. Vlada je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) pozvala, naj še enkrat prouči način prestrukturiranja Alpine, ki mu zaposleni nasprotujejo, in svetovalno pogodbo z Admetamom, direktorica Alpine Barbara Vtič Vraničar pa je vse dejavnosti, vezane na zmanjšanje števila zaposlenih, ustavila.