Vlada mora v okviru evropskega semestra Evropski komisiji poslati nacionalni reformni program (NRP) in program stabilnosti. Zastavili so tri glavne cilje, in sicer spodbujanje naložb, strukturne reforme in fiskalna odgovornost.

Pripravili so niz ukrepov, ki bodo zagotovili stabilne državne finance in postopoma zniževali javnofinančni primanjkljaj, spodbuditi pa želijo tudi gospodarsko rast. Kratkoročne ukrepe bodo zamenjali dolgoročni.

Cerar: Enoten korak iz krize
NRP bo ob uravnoteženju javnih financ prinesel pospešeno gospodarsko rast in zaposlenost, je prepričan predsednik vlade Miro Cerar in kot pomembno poudaril to, da so dali ustrezen poudarek socialnemu elementu. Vlada se zaveda, da je po težkih letih recesije prišel čas, da se sredstva namenijo najbolj prizadetim.

Dokument smo sprejeli soglasno, predstavlja pa še enega izmed korakov pri izhodu iz krize, je poudaril Cerar. "Vložili smo velik napor, da uskladimo različne cilje, ki pa so neka celota in kot celota lahko Slovenijo popeljejo na pot trajnostnega razvoja in dolgoročne uspešnosti."

Mramor: Deregulacija, debirokratizacija in privatizacija
Prizadevali si bomo za zmanjšanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja, je naštel finančni minister Dušan Mramor in dodal, da se bodo dotaknili tudi pravosodja, ki tudi lahko prispeva svoj delež pri gradnji bolj konkurenčnega poslovnega okolja.

Lotili pa se bodo tudi prestrukturiranja davčnega sistema in deregulacije dejavnosti in poklicev, da bo sistem bolj konkurenčen in manj tog, okrepiti pa si želijo tudi javne naložbe v raziskave in razvoj, je še pojasnil minister in poudaril, da je prepričan, da bomo s tem dosegli povečanje konkurenčnosti.

Kot prioriteto so zastavili tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja s premišljeno privatizacijo, preučili pa bodo tudi spodbude za podaljšanje delovne dejavnosti ljudi, je povedal minister in izpostavil glavno težavo: "Težava v Sloveniji je, da prepozno vstopamo na trg dela in z njega prezgodaj izstopamo, zato je del aktivnega prebivalstva premajhen."

Minister Mramor je še opozoril, da "je osnovno načelo to, da obseg zmanjšanja javnofinančnih izdatkov, ki je potreben zaradi zmanjšanja obsega BDP-ja v krizi, pač mora ostati". Precej kratkoročnih ukrepov ob nastopu krize bodo tako spremenili v dolgoročne, namesto ukrepov, ki jih bodo sprostili, pa bodo poiskali alternativne ukrepe, saj mora po mnenju ministra obseg finančnega učinka kriznih ukrepov v prihodnjih letih ostati nespremenjen.

Zaščita standarda ljudi
Da je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi, je poudaril minister za kmetijstvo Dejan Židan in nadaljeval, da ga veseli, da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh, je še dodal minister.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je povedal, da so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih.

Do l. 2020 brez primanjkljaja
Program stabilnosti načrtuje zmanjšanje letošnjega javnofinančnega primanjkljaja na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa na 2,4 odstotka. Za leto 2017 načrtujejo, da bo primanjkljaj le še 1,7 odstotka BDP-ja, leta 2018 1,2 odstotka, leta 2019 0,4 odstotka, leta 2020 pa bodo po načrtih javne finance izravnane.

Minimalni osebni dohodek 288 evrov
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je pojasnila, da so sprostili številne ukrepe, pri katerih so podatki pokazali, da so preveč posegli v dohodke ljudi.

V prihodnjem letu se bo minimalni osebni dohodek uskladil na 288 evrov, sprostili se bodo štipendije in otroški dodatki, očetje pa bodo dobili pet dni dodatnega očetovskega dopusta, je še povedala Mrakova.