Nacionalni reformni program bo tako kot prejšnja leta predvideval številne ukrepe, kot so nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prestrukturiranje gospodarstva, davčna reforma in znižanje obremenitve dela, zdravstvena reforma, prvi nastavki dodatnih sprememb pokojninskega sistema, odprava administrativnih ovir in spodbujanje podjetništva ter internacionalizacije in optimizacija javnega sektorja s prenovo plačne politike.

Finančni minister Dušan Mramor težav pri sprejemanju ne pričakuje. Kot glavna cilja ekonomske politike je navedel gospodarsko rast in javnofinančno konsolidacijo. Pogoje za prvo bi zagotavljal z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva, so z Ukoma sporočili po delovnem posvetu vlade. Pri tem pa se bo treba zavedati tako demografskih kot okoljskih omejitev, je poudaril.
Vlada bo osnutek programa sprejela predvidoma konec tega tedna. Drugi dokument, Program stabilnosti, naj bi obravnavala na seji prihodnji četrtek. Nato ju bodo obravnavali socialni partnerji ESS-ja in dva odbora DZ-ja, pot v Bruselj pa ju čaka konec aprila.
Občutljiva vprašanja
Program bo v tem politično razgretem času sicer odprl številna občutljiva vprašanja. Dotaknil se bo tudi izboljšanja upravljanja državnih naložb in s tem privatizacije, ki se dotika tudi za premierja Mira Cerarja spornega ravnanja ministra Janka Vebra, ki je obveščevalno-varnostni službi naročil analizo posledic prodaje Telekoma.

Apetiti se povečujejo
Slovensko gospodarstvo trenutno kaže močnejše znake okrevanja po krizi, to pa je spodbudilo povečana pričakovanja in apetite. Koalicijski DeSUS tako za prihodnje leto pričakuje uskladitev pokojnin, SD dodaja socialne transferje, javni sektor si želi višje plače, sindikati izboljšanje položaja delavstva, delodajalci pa zahtevajo razbremenitev gospodarstva in konkretne reforme.

Prihajajoče načrtovanje reforme in proračuna za prihodnje leto se napoveduje kot vroče in polemično.