Janko Veber je pozno popoldne napovedal, da odstopil za zdaj ne bo in se bo pojasnila podal na seji državnega zbora. Ministrska kvota Socialnih demokratov obsega tri od 15 ministrstev z listnico v vladi Mira Cerarja. Medtem ko se je po premierjevi zahtevi za Vebrovo razrešitev stol obrambnega ministrstva tako rekoč že izpraznil, ostaja le vprašanje, kaj bo s preostalimi ministrstvi, ki pripadajo najmanjši koalicijski stranki. Bodo ostala zasedena, jih bodo zasedli ministri iz vrst SMC-ja in DeSUS-a ali pa se jim bodo morebiti pridružili kolegi iz novopridružene koalicijske članice. Predsednik stranke upokojencev in minister Karl Erjavec je zadnjo možnost za zdaj edini in najjasneje zavrnil.

Urednica notranjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija Tanja Starič meni, da gre v primeru t. i. afere Veberkom za prvo resno koalicijsko krizo v mandatu Cerarjeve vlade. "SD pričakovano brani svojega ministra, ki je hkrati tudi podpredsednik stranke in torej vpliven član socialne demokracije. Vprašanje je le, kako daleč bo pri tem šla najmanjša koalicijska stranka."

Voditelj pogovornih oddaj na našem tretjem, parlamentarnem, programu Boštjan Veselič je še nekoliko neposrednejši: "Predsednik vlade Miro Cerar je v primeru ministra Janka Vebra znova pokazal svojo politično neizkušenost. Najprej si je vzel teden dni časa in nato potrdil, da je minister kršil zakon, na kar sta ves teden opozarjala del stroke in opozicijski NSi. Zdi se, da Cerar ob izjavi, naj Janko Veber odstopi, ni računal na zaostritev odnosov s stranko SD. Ker v stranki SMC niso komentirali afere Veber, se zdi, da so odločitev v celoti prepustili Miru Cerarju. Tudi afera Veber kaže na to, da premier pri svojih odločitvah upošteva javno mnenje."

Obrambni minister Janko Veber bo, skladno s koalicijskimi zakonitostmi, ki se tehtajo z glasovi poslancev, odšel. Edino vprašanje ostaja, ali mu bo stranka sledila ali pa za njim uvidevno zaprla vrata. "Odhod stranke SD v opozicijo bi še dodatno oslabil stranko, ki ji, sodeč po javnomnenjskih anketah, ne gre najbolje. Konkurenca v koaliciji in opoziciji je velika, kombinacija zmerne retorike predsednika stranke Dejana Židana in ostra stališča ZL-ja in ZaAB-a pa bi bili lahko usodni za stranko. Tega se gotovo zavedajo tudi v SD-ju, odhod v opozicijo v danem trenutku pa bi bil strateška napaka," meni Veselič.

"Premier Miro Cerar SD-ju s svojo - sicer pričakovano - odločitvijo, da bo razrešil obrambnega ministra, ni pustil prav veliko manevrskega prostora. Čeprav se na prvi pogled zdi, da bi bil odhod iz vlade neracionalna in pretirana poteza, pa iz vrst Socialnih demokratov prihajajo namigi, da je odločitev že padla in da stranka nima nobene druge možnosti več. Ta poteza je tvegana - v opoziciji se gnete cela vrsta različnih strank, vključno z najhujšo tekmico SD-ja, Združeno levico. SD bi z odhodom v opozicijo izgubil vpliv na vzvode odločanja, svojo politično podobo pa bi težko gradil v družbi z radikalnejšim ZL-jem. Poleg tega bi s tako radikalno potezo Socialni demokrati potrdili očitke, da jih v resnici zanima le privatizacija, torej vpliv na
prerazporejanje družbene lastnine. SD namreč vlade ne bi zapustila, denimo, zaradi prenizkih socialnih pomoči ali privatizacije javnih služb, ampak zaradi prodaje Telekoma, ki je že v sklepni fazi," poudarja Tanja Starič.

Kjer se prepirata dva, Erjavec dobiček ima
Znotrajstrankarska politika je le redko enotna. Največja parlamentarna stranka, SMC, se je na preizkušnji znašla predvsem ob nedavnem vprašanju dopustnosti referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a se je pravočasno poenotila. Ob vprašanju (ne)odhoda SD-ja iz koalicije se pojavljajo namigi, da so različne struje na delu tudi v Socialnih demokratih, čeprav je predsednikov kolegij Vebra soglasno podprl. Bo enako na predsedstvu stranke v sredo? "Da se stranke soočajo z različnimi strujami, drži," se strinja Veselič. Po njegovem mnenju naj bi v SMC-ju obstajale vsaj tri. "Prav odziv premierja glede Vebra pa kaže, da ima Cerar velik vpliv na stranko - večji, kot mu ga pripisuje javnost. Da znotraj SD-ja obstaja trša struja, z odločnejšimi stališči, pa je znano že dolgo. Prav nekdanji vidni politiki te stranke novemu predsedniku pogosto očitajo zmernost. Večjih koalicijskih pretresov po zamenjavi Janka Vebra ne pričakujem."

Staričeva temu pritrjuje in razpada koalicije ne pričakuje, saj imata stranki SMC in Desus tudi sami večino v državnem zboru. "Bi se pa s tem neproporcionalno povečala moč Karla Erjavca, ki je že v proračunskih pogajanjih pokazal (usklajevanje pokojnin, op. a.), da je ta hip najizkušenejši vladni politik. Cerarjeva vlada bi bila močno oslabljena, začelo bi se mučno obdobje nenehnih izsiljevanj in paralize odločanja, kar smo že doživeli v mandatih prejšnjih kriznih vlad. Cerar bi seveda skušal v koalicijo dobiti NSi, ki pa ima težave z zakonom o zakonski zvezi, ali ZaAB, ki ima še več težav s svojo predsednico. Odhod SD-ja torej ne bi zrušil vlade, bi pa močno oslabil vlado in njenega predsednika. Zato je v prihodnjih dneh in tednih pričakovati neke vrste pozicijsko vojno med SMC-jem in SD-jem, Erjavec pa je s prvimi izjavami že pokazal, da bo v njej "pomagal" eni in drugi strani, seveda v svojo korist."

Status quo z nekaj popravki
Predsednik SDS-a Janez Janša je v torek dejal, da nove predčasne volitve pričakuje prihodnje leto, a meni, da bi moral premier Miro Cerar, če koalicija ni enotna, na predlog za razrešitev Vebra vezati tudi glasovanje o zaupnici. "Ta hip je gotovo le, da Janko Veber kmalu ne bo več minister. Vse drugo je še odprto, kljub sporočilom iz krogov blizu SD-ja, da je zgodba pravzaprav že končana. K temu pa je treba dodati še, da bodo, tudi če po Vebrovem odhodu SD ostane v vladi, razmerja v koaliciji še težavnejša kot doslej. Kar se utegne z vso silo pokazati, ko bo tarča političnih spopadov kateri izmed ključnih Cerarjevih ministrov, zlasti finančni, Dušan Mramor. Poleg tega bo tako razmajana koalicija jeseni težko sestavila prihodnji proračun, ki bo znova resna politična preizkušnja. Takrat se bo v resnici pokazalo, kako dolg bo mandat Cerarjeve vlade," pravi kolegica Staričeva.

Koalicija bo za zdaj obstala, je prepričan tudi Veselič. Premier bi v tem trenutku lahko izvedel rekonstrukcijo vlade, vendar se bo verjetno odločil, da zgodbo nadaljuje z istim koalicijskim moštvom. "Ob morebitnem oblikovanju nove koalicije bi se verjetno znašel pod plazom očitkov, da je država znova v mrtvem teku, kar bi spretno izkoristila opozicija. In če k temu prištejemo še zahteve in pogajanja z novo partnerico, se zdi, da je za vse tri koalicijske stranke najprimernejše, da vse ostane tako, kot je - z nekaj popravki."

Privatizacija in Politika
Vrelišče je bilo, naključno ali ne, doseženo prav pred sprejetjem seznama in klasifikacije podjetij v (pretežni in večinski) državni lasti, ki naj bi bilo prodano. "V tem času bo zastala prodaja premoženja, tudi Telekoma, ki zagotovo ne bo dobil novega lastnika, če za to odločitvijo ne bo stala trdna in politično konsolidirana vlada," je prepričana Tanja Starič. Veselič v naključja ne verjame, saj jih je bilo že preveč: "Privatizacija je in bo delila slovensko politiko, politična preigravanja, ko so se afere vrstile druga za drugo, iz dneva v dan so taktiziranje. In to uspešno taktiziranje. Prav vprašanje nadaljevanja privatizacije, spiska podjetij in morebitnih posrednikov, bi lahko bilo usodno za koalicijo. In ne bi bilo prvič. Ob nadaljevanju te zgodbe bomo kmalu priča novim aferam, ki bi lahko "odnesle" še kakšnega ministra."

Pred nami je zanimiva seja državnega zbora, ki naj bi bila sklicana po velikonočnih praznikih.