Kot je na tiskovni konferenci po redni seji vlade dejal Koprivnikar, je vlada obravnavala Nacionalni reformni program in Program stabilnosti. Gre za dokumenta, ki sta pomembna tako za lastno načrtovanje v prihodnjih dveh letih kot tudi za predstavitev načrtov Evropski komisiji, je dejal minister.

Za konsolidacijo javnih financ bodo potrebni "pametni in sistemski ukrepi", je dejal Koprivnikar. Gospodarska rast je sicer 2,6-odstotna, je priznal, zaradi česar so pričakovanja velika, a rast prinaša prihodke v državni proračun z veliko zamudo. Vlada tako razmišlja, kateri od začasnih ukrepov niso bili škodljivi in bi lahko postali sistemski. Med rešitvami je minister izpostavil zmanjšanje materialnih stroškov v javnem sektorju in povečanje naložb.

Vlada je tako potrdila osnutek programa stabilnosti, ki ga bo posredovala socialnim partnerjem in ga s pripombami spet obravnavala 29. aprila, je med prekinjeno sejo vlade povedal minister Dejan Židan, ki pa osnutka ni podrobneje predstavil. Danes so sprejeli namreč le okvirne številke, osnutek pa šele prihaja v javno razpravo.

Je pa kmetijski minister dejal, da zdaj "celotna koalicija razmišlja tudi socialno in o ljudeh". Kateri varčevalni ukrepi se bodo podaljšali, Židan ni razkril, saj gre le za okvirne številke, o posameznih ukrepih pa bodo pogovore nadaljevali.

V dopolnjenem programu stabilnosti bodo navedeni podrobnejši javnofinančni učinki načrtovanih ukrepov in projekcije za letos in naslednja leta. Dopolnjeni program stabilnosti mora vlada skupaj z nacionalnim reformnim programom v sklopu evropskega semestra usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik sicer do konca meseca poslati Evropski komisiji.

Premalo konkretnosti in brez časovnice
Odbor DZ-ja za zdravstvo pa se je danes seznanil z osnutkom nacionalnega reformnega programa zlasti v delu, ki se nanaša na zdravstvo. Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bodo naložbe v zdravstvu spodbujali zlasti prek evropskih skladov.

Glede strukturnih reform pa ministrstvo namerava pripraviti celovito zdravstveno reformo skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi. Analizo sistema že izvajajo, ki bo podlaga spremembam, je dejala ministrica. Postavili bodo tudi izhodišča za dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

A opozicijska SDS in NSi in tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina so programu očitali pomanjkanje konkretnih ukrepov, odsotnost časovnice in da ne vsebuje izvedbenih načrtov. Konkretne ukrepe so pogrešali tudi v DeSUS-u. So pa dokumentu in ministrici v bran stopili v SMC-ju.

Pogosto neizplačevanje plač
Gospodarsko ministrstvo medtem opozarja, da je v Sloveniji še vedno pogosto neizplačevanje plač in socialnih prispevkov, pojavljajo se tudi zlorabe pri ustanavljanju podjetij ter veriženje podjetij za doseganje nepodjetniških ciljev. S predlogom novele o gospodarskih družbah vlada upa, da se bo uspešno spopadla s sivo ekonomijo. Novela omejuje odpiranje novih podjetij tistim, ki jim je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo dvakrat izrečena globa zaradi dela na črno, prav tako bo lahko oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo. Z omejitvami naj bi se zmanjšalo tudi število delavskih kršitev.

Stanje je alarmantno
Letno poročilo Inšpektorata za delo razkriva, da se je število delovnih kršitev od leta 2007 do 2014 povečalo za več kot polovico. Delodajalce globe, samo lani so jih izrekli za pet milijonov, najpogosteje doletijo zaradi neizplačila plač in prispevkov, naraščajo tudi kršitve, povezane z obremenitvijo delavcev. Največ kršitev je v gradbeništvu in gostinstvu. Glavna delovna inšpektorica Nataša Trček opozarja, da se je zadnja leta zaradi prometnih nesreč stalno povečevalo število umrlih poklicnih šoferjev.

Lajšanje posojanja denarja malim podjetjem
Vlada je obravnavala tudi položaj malih in srednje velikih podjetij. Kot sporočajo iz urada vlade za komuniciranje, je vlada dala soglasje k podaljšanju rokov za odobravanje posojil do 31. decembra 2015 in nakazila sredstev končnim prejemnikom do 31. decembra 2017.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je ob tem dejal, da vlada mili omejitve za mala in srednja podjetja za pridobivanje posojil. Pri tem je posebej poudaril linijo za mala in srednje velika podjetja. "Tako pomagamo delu gospodarstva, ki morda še najbolj krvavo potrebuje finančno pomoč oziroma dostop do virov financiranja," je poudaril.

Tako bo prišlo do omilitve merila števila zaposlenih pri končnih prejemnikih posojila s tri na dva in do povečanja dovoljenega razmerja med neto finančnim dolgom in dobičkom pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) podjetja s pet- na šestkratnik.

V okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij je še potrjeno znižanje minimalnega zneska posojila s 100.000 na 30.000 evrov, je pojasnil Cantarutti. Možnost ugodnih posojil bo, tako meni državni sekretar, na ta način dobilo več kot 2500 podjetij.

Kmalu o usodi prodaje Telekoma
Vlada se bo morala kmalu odločiti o strategiji upravljanja državnih naložb. Končni predlog bi morali sprejeti danes, nato naj bi se lotili še priprave klasifikacije naložb. Vendar kaže, da lahko odločitve o prihodnjem upravljanju državnih naložb pričakujemo šele konec meseca. Klasifikacija naložb danes tako ni bila tema na zasedanju vlade, je potrdil Koprivnikar.

Hitrejši odziv pa zahteva prodaja skoraj treh četrtin Telekoma Slovenije. Slovenski državni holding (SDH) je za omenjeni delež dobil le eno zavezujočo ponudbo.