Uvedba blagajn kaže na nezaupanje politike v naše gospodarstvo, je še dodal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Blagajne bodo prizadele samo poštene podjetnike, ki izdajajo račune, tisti "šušmarji", ki delajo na črno in računov ne izdajajo, pa ne bodo občutili nobenih posledic, je prepričan. Obrtniki in mali podjetniki, ki poslujejo z gotovino, so zato vseskozi nasprotovali uvedbi blagajn, je še dodal.

Vsaki dve leti nove blagajne?
Meh je spomnil, da so leta 2013 uvedene virtualne blagajne, ki so pomenile dodatno obremenitev slovenskega malega gospodarstva, takrat prinesle dodatnih 100 milijonov evrov plusa v proračun. Dodatnih rezerv, ki bi jih bilo moč še iztisniti iz malega podjetnika ni več, je prepričan.

Nedavno podpisan socialni sporazum med vlado in socialnimi partnerji za obdobje 2015–2016 vsebuje zavezo vlade, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva, se spomnil Meh. Uvedba davčnih blagajn gre v nasprotno smer in je kršitev sporazuma, saj bodo blagajne dodatno obremenile gospodarstvo, je še prepričan.

Temu se lahko država izogne samo, če bo sama pokrila stroške nabave davčnih blagajn, ob vladni ignoranci na opozorila in predloge pa so mogoči protesti, je še povedal.

Rešitev so nižji davki in ozaveščanje javnosti
Pred visokimi davki gospodarska dejavnost pobegne v sivo ekonomijo. Tako rešitev v obrtni zbornici vidijo v nižjih davkih, splošni prenovi davčne zakonodaje in ozaveščanju javnosti skozi akcije "vsak račun šteje". Problem je neizdaja računov, to pa lahko spremenimo, samo če ozavestimo porabnike, ki bodo račun zahtevali, je povedal Meh.

"Upam, da bo učinek blagajn takšen, kot država predvideva. Želim pa, da tako kot moramo gospodarstveniki odgovarjati za svoje poteze, za morebitno gospodarsko škodo odgovarja tudi kdo s strani države ," je končal Meh.

Breme za gostince bo veliko
Drago Delalut iz sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju je opozoril na velike stroške, ki bodo padli na ramena malih podjetnikov. Gre za od 1.500 do 2.000 evrov na blagajno, za gostinstvo pa je značilno, da potrebujemo več blagajn in tako se obremenitev poveča, je povedal.

Na Hrvaškem se je po uvedbi zaprlo 12 odstotkov, na Švedskem pa 17 odstotkov gostinskih lokalov, koliko brezposelnih je to povzročilo, se je spraševal Delalut. Na Švedskem je zelo visoka davčna stopnja, kar povzroča utajevanje davkov, rešitev je v preprečevanju dela na črno, a tega vlada noče ali pa ne zna preprečiti, je dodal.

"Članstvo nas že poziva k preklicu socialnega sporazuma, ker se vlada ne drži dogovora, vi pa veste, kakšne bodo potem posledice," je povedal Delalut.

Ekonomskih učinkov se sploh ne da izračunati
Reforma se dotika samo evidentirane ekonomije, torej poslovnih subjektov, ki evidentirajo promet. Siva ekonomija bo ostala popolnoma nedotaknjena, je prepričana tudi davčna svetovalka pri OZS-ju Božena Macarol.

Ekonomskih učinkov ni mogoče določiti, gre zgolj za oceno, ker v vseh evropskih izkazih poslovnega rezultata ne evidentiramo gotovinskega in negotovinskega prometa. "Največje davčne utaje potekajo brezgotovinsko," je povedala.

Država mora omogočiti dostojno preživetje
Zdravilo za sivo ekonomijo in delo na črno so zmerne davčne stopnje, država mora omogočiti, da se dostojno preživi na zakonit način tudi pri nižjih dohodkih, je dodala.

Davčne blagajne niso v nobeni državi, ki jih je uvedla, dvignile davčne morale. Morala je visoka v tistih državah, kjer državljani lahko državi zaupajo, treba si je prizadevati za ozaveščanje davčnih zavezancev glede posledic, najprej je treba rešiti večje, težje primere. "Ne lovijo muh, ampak lovijo slone pri davčnih pregledih," je povedala Macarolova.