V zadnjih dneh močno odmeva prodaja pivovarne Laško nizozemskemu Heinekenu pa tudi oddaja ponudb za nakup Telekoma Slovenije, za katerega je prišla ena sama ponudba, in sicer britanske družbe Cinven. Na presenečenje mnogih glavni favorit in interesent Deutsche Telekom ponudbe ni oddal, kar je sprožilo številne domneve in ugibanja.
Za MMC sta dogodke komentirala ekonomist Jože Mencinger in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Pogovarjali pa smo se tudi o težavah slovenskega gospodarstva in sodelovanju med Slovenijo in Nemčijo, in sicer s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.
"Heineken je dober kupec"
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je povedal, da so pivovarno Laško prodali začasni nestrateški lastniki, ki znanj o nadzoru takšne vrste podjetja nimajo. "Heineken bo okrepil pijačarski posel s know-howom tržnega komuniciranja, rebrandinga in bo poskrbel za stabilne vire financiranja. Pričakujemo, da bo podjetje optimiziral z vidika proizvodnje in blagovnih znamk. To lahko pomeni tudi odprodajo kakšne blagovne znamke in okrepitev marketinškega proračuna za preostale", je še dodal.
Da bi bila prodaja popolnoma nepotrebna, če bi se pivovarna Laško ukvarjala z varjenjem piva, ne pa s prevzemi in delnicami, pa je opozoril Jože Mencinger in dodal: "Brez teh neumnosti bi še zdaj imeli obe samostojni moderni pivovarni: Laško in Union, pa tudi Fructal in Radensko in še kaj, in če ne bi imeli bank, ki so v času hazardiranja vsiljevale posojila in jih reprogramirale, nato pa skupaj z državo uničevale podjetja namesto tajkunov."
Če pa je do prodaje že prišlo, je nizozemski Heineken dober kupec, ki bo sicer pobiral dobiček, najverjetneje pa pivovarne ne bo uničeval ali zaprl, je še dodal Mencinger.
"Telekom je tarča interesnih skupin"
Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je za MMC pojasnila, da so nemška podjetja, ki so sodelovala v delu privatizacijskega procesa, ki je že zaključen, tega označila za odprtega in preglednega. Glede neoddane ponudbe za nakup Telekoma družbe Deutsche Telekom, kar je presenetilo mnoge, je povedala, da za zdaj o razlogih na zbornici nimajo nobenih informacij.
Umik kupcev je za nenavaden označil tudi predsednik GZS-ja Hribar Milič in dodal, da bo verjetno račun za to treba izstaviti politiki. Kot problem je izpostavil nezaupanje v objektivnost prodajnih postopkov, nerazumevanje in tudi politične zakulisne igre, povezane s kadrovanjem, svetovalnimi pogodbami in naložbami. "Telekom ima velik investicijski potencial v višini letnega poslovnega izida pred obrestmi in davki ter je malo zadolžen, zato je razumljivo tarča interesnih skupin," je poudaril Hribar Milič.
Alternativno možnost javne prodaje zainteresiranim vlagateljem je Hribar Milič označil za slabo zamisel, saj bi tveganje lastništva ostalo v Sloveniji, vprašanje bi bila tudi višina cene, razpršeno lastništvo pa tudi pomeni, da podjetja ne bi obvladoval en močan strateški lastnik z lastno vizijo. O dozdajšnjih izkušnjah z množičnimi privatizacijami malim vlagateljem pa je povedal, da niso dobre.
"Prodaja iz ideoloških razlogov?"
Najpametnejši mogoč naslednji korak države je to, da Telekom neha prodajati, pa je prepričan Jože Mencinger, ki se je vprašal: "Zakaj sploh ga je treba prodati? Iz ideoloških razlogov? Ali ogroža kapitalizem? Tudi drugje po svetu obstaja državna ali vsaj delno državna lastnina telekomov".
Pravega lastnika borzna cena ne zanima, saj se pravi lastnik ukvarja s prihodnostjo podjetja, v primeru države pa bi ta morala misliti tudi na posredne koristi, ki jih prinaša podjetje, je izpostavil Mencinger in dodal, da bodo številne prodaje in privatizacije slovenskih podjetij v zadnjem času morda malo zaustavile nepotrebno razprodajo premoženja, na slovenske gospodarske kazalnike, razen donosa obveznic, pa ne bodo vplivale.
Visok delež državnega lastništva
Študija, ki so jo izvedli na GZS-ju, je pokazala zelo visok delež državnega lastništva v Sloveniji, je še povedal Hribar Milič in dodal, da je predvsem skrb vzbujajoča vzajemna povezanost državnega lastništva realnega in finančnega sektorja. Država sicer ni nujno slab lastnik, kar nam kažejo izkušnje določenih skandinavskih držav, a v večini primerov je vseeno tako. Vrednostni sistem in regulativa v skandinavskih državah je na zelo visoki ravni in popolnoma neprimerljiva, zato kopiranje skandinavskega modela državnega upravljanja drugam ni mogoče, je sklenil Hribar Milič.
Jože Mencinger, avtor peticije proti razprodaji državnega premoženja, je povedal, da se vlada sklicuje na dolg, obljube Evropske komisije in umik politike iz gospodarstva. Prodajanje iz obupa ne bo obrodilo sadov, Evropska komisija nima nobene pravice kar koli zahtevati, vlada pa bi se morala v gospodarstvo vtikati po načelih, s katerimi je prišla na oblast: moralno in etično, je prepričan.
Privatizaciji Mencinger načeloma ne nasprotuje, razen "če kupujejo finančni skladi, saj je že vnaprej jasno, da bodo podjetje izčrpali in preprodali. Ne, ker so hudobni, ampak ker je to njihov posel".
Odlično sodelovanje Slovenije in Nemčije
Da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo na izredno visoki ravni, je sicer potrdila Gertrud Rantzen. Lani (2014) je izmenjava tako prvič presegla devet milijard evrov medsebojne zunanjetrgovinske menjave, letos pa je tudi prišlo do treh večjih neposrednih naložb iz Nemčije. Gre za dva nakupa v privatizacijskem procesu in pa ustanovitev skupnega podjetja slovenske Iskra Zaščite in nemškega podjetja Weidmüller v skupno podjetje Weidmüller & IZ v Logatcu, je za MMC pojasnila Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Najboljša delovna sila, najslabši predpisi
O prednostih Slovenije je povedala, da ima izredno kakovost lokalnih dobaviteljev, dobro usposobljenost delovne sile in produktivnost zaposlenih, ki spada v sam vrh med vsemi državami Srednje in Vzhodne Evrope. Žal pa se Slovenija v primerjavi z omenjenimi državami znajde na zadnjem mestu pri obdavčitvi dela in fleksibilnosti delovnopravne zakonodaje. Problem je tudi plačilna disciplina, davčne obremenitve in učinkovitost javne uprave, je dodala Rantzenova.
Priložnosti za izboljšanje vidi predvsem na področju dualne izobrazbe, s katero bi lahko pridobili kakovosten kader za mala in srednje velika proizvodna podjetja, ki so že zdaj steber slovenskega izvoza. Za pritegnitev tujega kapitala pa bodo predvsem nujni zmanjšanje davčnih obremenitev in stroškov dela, debirokratizacija države in izboljšanje plačilne discipline.