Banka tako namerava pri 1,9-milijonski dokapitalizaciji izdati nove delnice po ceni 8,35 evra, ki naj bi jih kupili Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Kad in Sod sta NLB dokapitalizirala že na začetku julija, a je Evropska komisija ocenila, da sta to storila po previsoki ceni, zato je NLB naložil še eno dokapitalizacijo.

Delničarji so i izglasovali tudi pooblastilo upravi za povečanje osnovnega kapitala banke za največ 79,9 milijona evrov v prihodnjih petih letih. Morebitno povečanje kapitala bo namenjeno izključno za konverzijo junija izdanih pogojno zamenljivih obveznic.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je sicer dejal, da si prizadevajo, da konverzije ne bi bilo, saj je stanje v banki slabše, kot so predvidevali v času vplačila obveznic. Država pa prav tako nima rezerviranega denarja za dokapitalizacijo v vrednosti 375 milijonov evrov, o kateri bodo delničarji odločali na naslednji skupščini čez dva tedna.

O zagotovitvi 375 milijonov evrov je predsednik uprave NLB-ja Janko Medja dejal, da trenutno ni videti velikega zanimanja za NLB, saj po njegovem mnenju vsi pričakujejo, da se najprej očisti bilanca banke.

Sicer pa je vlada v državni zbor vložila predlog rebalansa računa finančnih terjatev in naložb, ki vsebuje tudi 320 milijonov evrov posojila NLB-ju. Finančni minister Janez Šušteršič je ob tem dejal, da so ta sredstva še vedno v banki, država pa jih bo dobila nazaj, če bodo dovolj hitro našli zasebnega vlagatelja. V nasprotnem primeru pa bo država dobila ustrezen lastniški delež, ki ga nato lahko tudi proda.

Skupščina je imenovala tudi nadomestna člana nadzornega sveta Gaela de Pontbrianda in Marianne Okland, niso pa delničarji glasovali o nezaupnici članoma uprave Davidu Benedeku in Marku Jazbecu, saj so z njima dosegli dogovor in bosta svoj mandat končala ob izteku leta brez odpravnine.