Nezavezujoče ponudbe pričakujejo do vključno 7. maja. Ponudbe morajo vsebovati ceno na delnico, načine in rok plačila. Ponudnik bo moral podati tudi izjavo z ustrezno obrazložitvijo, da izpolnjuje vse zakonske pogoje za nakup 202.788 delnic Večera, še posebej pogoje, ki jih določata zakon o medijih in zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Postopek izbire najboljšega ponudnika pa bo potekal v štirih fazah.

Da bodo prodali Večer, je v sredo sklenil nadzorni svet Pivovarne Laško. Sledijo namreč strategiji intenzivnega dezinvestiranja vseh naložb, ki niso neposredno vezane na osnovno dejavnost skupine Pivovarna Laško, torej na proizvodnjo pijač.

Večerovi novinarji pozdravljajo razpis
Novinarji Večera upajo, da bo dolgo nerešena lastniška zgodba časopisa vendarle dobila epilog. Kot poudarjajo, si želijo resnega, strateškega in dolgoročnega lastnika, ki bo imel vizijo in strategijo razvoja Večera.

Novinarji časopisa, ki ima sedež v Mariboru, pozdravljajo objavo razpisa, saj so prepričani, da nerešena zgodba, povezana z lastništvom družbe, traja že predolgo, so povedali za STA. Ob tem si želijo, da bi tokratni razpis prinesel drugačne rezultate kot prvi.

"Želimo si, da bi novi lastnik predstavil strategijo in vizijo Večera za naprej. Tiskanim medijem padajo naklade, zato pričakujemo, da bo imel zelo jasno začrtano, kako v prihodnje razvijati Večer, da nam bo povedal, da ima časopis prihodnost in da bo poznal recept, kako to prihodnost uresničiti," so poudarili.

Giacomelli: Dogovor o prodaji Večera bi bil lahko sklenjen v začetku poletja
Če bo interes za skoraj 80-odstotni delež Večera zadosten, bi bil lahko nov večinski lastnik znan v začetku poletja, je po objavi razpisa dejal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Dodal je, da tokrat pričakuje manj zapletov, o vsoti, ki bi jo lahko iztržili, pa ni želel ugibati.
"Interes za nakup Večera bomo lahko natančneje ocenili v začetku maja, ko se izteče rok za pridobitev prvih nezavezujočih ponudb. Od tam naprej je razmeroma težko ocenjevati nadaljnji razplet, saj je odvisen od konkretnega interesa. Če bo interes zadosten, je razumno pričakovati, da bi lahko bil dogovor o prodaji sklenjen v začetku poletja," je za STA ocenil Giacomelli.

Pri tem je opozoril, da bo prodaja zaključena takrat, ko bo kupec pridobil vsa ustrezna dovoljenja, torej soglasje ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, če bo to potrebno z vidika presoje koncentracije, pa tudi soglasje Urada RS za varstvo konkurence (UVK). Pridobivanje teh soglasij bo po njegovih besedah steklo šele po podpisu kupoprodajne pogodbe za večinski delež v Večeru. "Treba je dodati, da bo moral kupec v vsakem primeru objaviti prevzemno ponudbo," je spomnil.

Potem ko se je po objavi prvega mednarodnega razpisa postopek prodaje Večera močno zapletal, Giacomelli verjame, da tokrat ne bo tako, saj sta odpravljeni dve pomembni "oviri" - nekdanji kupec in tožba. "Prodaja v prejšnjem poskusu ni bila uspešna zaradi nesolidnosti kupca," je spomnil predsednik uprave Dela. Ta kupec je bila murskosoboška družba 3Lan.

Poleg tega se je po Giacomellijevih besedah po prvem razpisu močno podaljšal postopek pridobivanja potrebnega soglasja, in sicer tudi zaradi pravne ovire, ki je sedaj odpravljena. Kot je pojasnil, je ministrstvo za kulturo leta 2008 vložilo tožbo proti Delu zaradi protipravne pridobitve večinskega deleža v Večeru. "Ta tožba je bila konec minulega leta umaknjena. To je pomembno, ker se je ministrstvo za kulturo, ko je prekinilo postopek za izdajo soglasja tedanjemu kupcu, sklicevalo prav na iztek sodnega postopka," je spomnil. "Zdaj teh ovir ni več na vidiku, tako da se nadejamo, da bo razpis uspešen," je optimistično zatrdil Giacomelli.

Na vprašanje, kakšna je po njegovi oceni realna vsota, ki bi jo lahko Delo iztržilo s prodajo Večera, ni želel odgovoriti, saj bi bilo to nepotrebno ugibanje. Prav tako ni želel podati konkretnega odgovora o morebitnih interesentih. "Odslej je vsaka prava informacija samo tista informacija, ki je vsebovana v prijavi na razpis," je povedal.

Delo z nakupom Večera omejevalo konkurenco
Zgodba s prodajo Večera sicer traja že kar nekaj časa. Delo je v Večer lastniško vstopilo maja 2005, ko je kupilo 19,9 odstotka delnic. Še istega leta je Delo prešlo v lastništvo Pivovarne Laško, ki je že v letu 2007, kljub zapletom s pridobitvijo dovoljenja ministrstva za kulturo, želelo, da Delo lastništvo v Večeru še poveča. To se je zgodilo novembra 2008, ko je Delo kupilo še 59,25 odstotka Večera.

A urad za varstvo konkurence je pred tremi leti odločil, da to omejuje učinkovito konkurenco na trgu založništva in na trgu oglasnega prostora v Sloveniji. Varuh konkurence je zato Delu naložil prodajo tričetrtinskega deleža v Večeru. Tega je želel kupiti ponudnik računalniških in informacijskih storitev 3Lan s štirimi zaposlenimi in 44.000 evrov čistega letnega dobička. Direktor družbe Denis Čeh je nato podpisal sporazum z lastnikom podjetja Delo Revije Matejem Raščanom o skupnem upravljanju Večera.

Varuh konkurence po dolgem odločanju dovolil
Ta dogovor so predložili v potrditev uradu za varstvo konkurence, ki je preverjal tudi primernost 3Lana za nakup časopisne družbe. Zahtevali so dokazila, da ima podjetje zadostne finančne vire za izvedbo tega posla. Odločanje je trajalo več kot leto in pol, nato pa je urad dal soglasje.

Prodaji 3Lanu so ves čas nasprotovali novinarji Večera, saj so bili prepričani, da je Denis Čeh le slamnati mož v poslu in da se za njim skriva resnični kupec. Skrbelo jih je tudi sodelovanje z Raščanom, in sicer zaradi njegove ne povsem razjasnjene vloge pri nekaterih dosedanjih medijskih projektih v Sloveniji. Pred letom smo tako v medijih lahko spremljali kalvarijo propadanja revij v njegovi lasti in neizplačevanja honorarjev novinarjem.

Ministrstvo pa soglasja ni izdalo
Januarja letos pa je ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi lastniškega deleža družbe ČZP Večer. 3Lan se na to ni pritožil in prodajo so razveljavili. Zdaj se očitno začenja nov krog.