Delodajalska stran se je na sindikalni predlog za šestodstotno zvišanje najnižje osnovne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti, kar bi po njihovi presoji vsaj delno ohranilo realno rast plač glede na inflacijo v letošnjem letu, in izplačilo draginjskega dodatka 300 evrov za člane sindikata, odzvala, da se ne želi pogajati za višje plače. V sindikatu so nad tem, kot so zapisali, ogorčeni.

Delodajalska stran je po navedbah sindikata SKEI svojo odločitev pojasnila z besedami, da "glede na zahtevno finančno situacijo v večini družb, izrednih energetskih razmerah, nedorečenosti ukrepov, negotovem letu 2023 z novo minimalno plačo ter ob povišanih stroških za prehrano in prevoz trenuten čas ni najbolj primeren za usklajevanje najnižjih osnovnih plač po kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo".

Ob tem so v SKEI-ju poudarili, da gre za panogo, ki se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu. Panoge kovinske industrije so po njihovih besedah v letu 2021 ustvarile okoli 10,3 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 29 odstotkov vseh prihodkov predelovalnih dejavnosti. Ustvarile so tudi okoli 3,1 milijarde evrov dodane vrednosti oziroma 31 odstotkov celotne ustvarjane dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti.

V letu 2021 je dodana vrednost na zaposlenega v kovinski industriji znašala okoli 47.600 evrov, kar je za deset odstotkov več kot leta 2020. Kovinska industrija je v letu 2021 ustvarila tudi 495,5 milijonov čistega dobička, navajajo v sindikatu.

"Dejstvo je, da se je v preteklem večletnem obdobju dokaj skladno z rastjo produktivnosti dela gibala tudi rast povprečne plače v dejavnosti. Žal pa tem gibanjem ni sledila tudi rast najnižje osnovne plače, torej osnovna cena dela, kot je izpogajana v kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo," so opozorili v SKEI-ju.

Plače od 2008 višje za 27,3 odstotka, inflacija za 33 odstotkov

Primerjava vrednosti najnižje osnovne plače med letoma 2008 in 2022 po njihovih navedbah kaže, da se je v tem obdobju ta povečala za 27,3 odstotka, stopnja inflacije pa je znašala 33 odstotkov. Na drugi strani se je v istem obdobju dodana vrednost na zaposlenega v dejavnostih kovinske industrije povečala za 55,8 odstotka, so še dodali.

"Če k tem rezultatom poslovanja iz preteklih let dodamo še nedvomno uspešno poslovanje večine panog kovinske industrije v prvih osmih mesecih tega leta, potem lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da so predlagani popravki vrednosti najnižje osnovne plače ob izjemno visoki inflaciji v letu 2022 in po napovedih tudi v naslednjem letu korektni ter vsekakor potrebni," so ocenili.

Po njihovih navedbah bi tako predlagana nova vrednost najnižje osnovne plače za sedmo stopnjo strokovne izobrazbe znašala 1228,44 evra bruto, kar bi bilo od 30 do 40 evrov več, kot bo od januarja 2023 znašala višina minimalne plače.

Kot so še dodali v SKEI-ju, bodo zaradi odziva pogajalske strani glede nepripravljenosti pogajanj najpozneje v začetku decembra začeli aktivacijo članstva.