"Absentizem je kompleksna problematika, ki za gospodarske subjekte predstavlja resno težavo tako s finančnega vidika kot tudi z vidika organizacije delovnih procesov na vseh ravneh. Ima izrazito negativne posledice tako za delavce in delodajalce kot za sam sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter na splošno gospodarsko stanje države," so v sporočilu za javnost zapisali delodajalci.

V Gospodarski zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so se ob tem obregnili ob več pred kratkim vpeljanih novosti.

Sorodna novica ZZZS lani za bolniške odsotnosti namenil 700 milijonov evrov

30 namesto 20 dni v breme delodajalca

Spomnili so, da je bil konec lanskega leta sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki je prinesel povečanje izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalcev z 20 na 30 delovnih dni, čeprav ima približno polovica držav članic Evropske unije podobno ureditev, kot je v Sloveniji veljala pred sprejetjem tega zakona. Ta sprememba gospodarstvu nalaga skoraj 80 milijonov evrov dodatnih stroškov letno, so navedli.

Glede na to, da je posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni tri odstotke boleznin, se jim zdi "toliko bolj nelogično, pravzaprav nepravično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katero niso niti odgovorni niti nanj ne morejo vplivati".

Kje je kapica

Z omenjenim zakonom je bila uvedena tudi t. i. kapica pri izplačevanju nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, pri čemer pa ni bila hkrati uvedena tudi omejitev prispevne stopnje, so zapisali v nadaljevanju. "Po naših podatkih imajo države, ki imajo navzgor omejeno višino nadomestila za bolniško odsotnost, praviloma navzgor omejeno tudi prispevno stopnjo," so utemeljili.

Vnovič so opozorili tudi na problematiko regresnih zahtevkov, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije do delodajalca v primeru poškodbe, smrti ali bolezni zavarovanca, nastale pri delu. "Ti zahtevki lahko ogrozijo poslovanje nekaterih delodajalcev, predvsem ekonomsko šibkejših, malih in srednje velikih podjetij. Zato menimo, da bi morali to področje urediti na način, da so ti zahtevki mogoči le, če je poškodba, smrt ali bolezen posledica namernega ravnanja ali hude malomarnosti delodajalca," so ponovili.

Za učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem režima bolniškega staleža

Razočarani so, ker še vedno ni sprememb na področju nadzora nad spoštovanjem režima v bolniškem staležu in prenosa odločanja o podaljšanju bolniškega staleža na pristojno komisijo po 15 dneh. Pri tem so proti ponovni uvedbi kratkotrajne bolniške odsotnosti brez zdravniškega potrdila, kot izhaja iz predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki so ga vložili predstavniki civilne družbe, saj bi to omogočalo hude zlorabe v praksi.

Delodajalci so spomnili še, da so na problematiko zdravstvenega absentizma že decembra lani opozorili premierja Roberta Goloba in zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel, a rešitev še ni na vidiku. Ob tem so oblasti vnovič pozvali k takojšnji opredelitvi konkretnih ukrepov.