Interventni zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva so danes obravnavali člani pristojnega parlamentarnega odbora. Vlada meni, da bodo ukrepi povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, a predlog je tarča številnih kritik in pripomb, tudi zato, ker je bil pripravljen na hitro, brez zadostnega usklajevanja z glavnimi akterji.
Vladi se s sprejetjem zakona mudi, saj v njem opredeljuje tudi tehnične rešitve za način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki nadomešča dopolnilno zavarovanje in naj bi obveljal s prvim januarjem. Prispevek naj bi pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, a upravni odbor ZZZS-ja predlaga, naj to nalogo prevzame Finančna uprava RS, je poročal Radio Slovenija. Z ministrstva za zdravje so glede pripomb dejali le, da jih bodo proučili in pripravili dopolnila.
Odbor sprejel številne spremembe
Poslanci so interventni zakon podprli z 10 glasovi za in petimi glasovi proti ter ga poslali v nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Poslanci koalicije so z dopolnili uvedli številne popravke predloga zakona. Med drugim so predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva preimenovali v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Eden od delov zakona, ki je najbolj zmotil deležnike, je 45. člen, ki bi ministru za zdravje v posebnih razmerah dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem spoprijema že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejetje ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.
Prav tako posamezen začasni ukrep dopolnilo omejuje na največ 12 nepretrganih mesecev. Med njimi so, denimo, premestitev zaposlenega, pa tudi prepoved ali omejitev dela pri drugem izvajalcu.
Koalicijska dopolnila črtajo tudi 47. člen zakona, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo, in sicer bi onemogočil statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe. Veljavna ureditev v zakonu o zdravstveni dejavnosti je ustrezna in zadošča namenu, ki ga je s predlogom 47. člena zasledovala vlada, je koalicija zapisala v dopolnilo. Enaki dopolnili sta sicer vložila tudi SDS in NSi.
Dodatki za povečan obseg dela
Dopolnila koalicije predlog zakona spreminjajo tudi v členu, ki določa dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Tako bodo, če bo predlog zakona sprejet, zaposleni v teh ambulantah lahko prejeli višje mesečne dodatke, kot je predvidel prvoten predlog zakona – zdravniki specialisti do 1500 evrov bruto (in ne 1000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov (in ne 400 evrov), zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.
Šolajočim do 18. leta bo nov prispevek plačevala država
Glede obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo 1. januarja prihodnje leto nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dopolnila med drugim predlog zakona spreminjajo na način, da bo šolajočim se otrokom do 18. leta starosti nov prispevek plačevala država.
Z ministrico za zdravje se je o spremembah predloga interventnega zakona v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant:
Tako je, zakon za zdaj ohranja kapico na 2,5-kratniku povprečne bruto plače, medtem pa odpravlja zniževanje odstotka nadomestila po 90 dneh odsotnosti. Da, šli smo nasproti sindikatom in poskrbeli, da je dolgotrajni bolniški dopust še vedno zagotovljen oziroma financiran z 90 odstotki osnove povprečne plače. Določen najvišji znesek nadomestila pa ostaja.
Vse tri koalicijske stranke so predlagale črtanje 60. člena, ki je bil deležen kritike zakonodajnopravne službe Državnega zbora. Gre za začasni ukrep sistemskega povračila Zavoda za zdravila. Kaj to pomeni za zakon? Res je bil ta zakon črtan. S finančnega vidika ne pomeni veliko, saj prihranki ne bi nastali v letu 2024, ampak šele v letu 2025. Sicer pa je sistemsko povračilo ukrep, ki ga bomo skušali uveljaviti z bolj sistemskim zakonom.
Socialni demokrati predlagajo dopolnitev akcijskega načrta za povečanje dostopnosti in skrajšanje čakalnih dob. Vaš komentar?
Ukrep je dober, akcijski načrt pozdravljamo. Na ministrstvu smo želeli akcijski načrt vključiti, sicer ne v zakon, ampak v uredbo, kamor ga bomo tudi vključili. Pri tem gre za to, da nastajajo ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst na strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti, Pobuda torej pride od spodaj navzgor, in ne vedno z vrha.
Vsi trije koalicijski amandmaji so torej z vami usklajeni. A že takoj po objavi predloga sprememb ste bili deležni kritik zaradi nejasne opredelitve izrednih razmer. Obljubili ste, da boste ta člen popravili. Ste ga?
Ta člen smo popravili že takoj, ko smo videli, da ga vsi ne razumejo na isti način oziroma da je mogoča tudi drugačna interpretacija. Zdaj je bolj jasno, da gre res za izjemne okoliščine.
Predstavniki delodajalcev so ostro kritizirali ukrep podaljšanja obdobja plačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalca. Vsi ukrepi na področju absentizma bi po navedbah iz gradiva zdravstveni blagajni prinesli dodatnih 110 milijonov evrov na letni ravni, od tega 73 milijonov evrov od omenjenega ukrepa. Se tu kaj spreminja? Če gre predlagatelj zakona nasproti sindikatom, gre nasproti tudi delodajalcem. Ste to storili?
Šli smo tudi nasproti delodajalcem. Z njimi smo imeli pogovor in smo vključili v zakon nekatere njihove predloge. A ta ukrep ostaja nespremenjen – obdobje plačevanja bolniških nadomestil v breme delodajalcev se podaljšuje iz 20 na 30 delovnih dni.
Ali pričakujete, da iz delodajalskih vrst ne bo več tako ostrih kritik na ta intervencijski zakon?
Želim si, da glede na to, da smo upoštevali nekatere njihove ukrepe, da bo nasprotovanje zdaj manj ostro.
Ali obvezno dežurstvo za vse zdravnike v javni mreži, se pravi, vključno s koncesionarji, ostaja?
Da, gre za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. V dežurstvu bodo sodelovali vsi zdravniki, tako specialisti družinske medicine kot tudi specialisti drugih kliničnih strok, tudi koncesionarji. Ta predlog ostaja nespremenjen.
Tudi predlog, ki predvideva podaljšanje ukrepa avtomatičnega podaljšanja koncesij, in sicer za dodatno leto, torej do konca leta 2025?
Ne, ta predlog smo umaknili zaradi ustavne odločbe, ki je bila sprejeta po covidu. Takrat je že bilo predlagano avtomatsko podaljšanje trajanja koncesij, a je ustavna odločba to prepovedala oziroma odsvetovala. Podaljšanje smo umaknili iz zakona in velja prejšnja določba, ki podaljšuje koncesije do konca leta 2024.
Prihaja torej do precejšnjih sprememb. Pričakujete, da se bo po obravnavi zakona v DZ-ju še kaj spreminjalo?
Res prihaja do precejšnjih sprememb. Skušali smo v največji meri upoštevati vse prejete pripombe, mislim pa, da je v glavnem to to. Večjih nadaljnjih sprememb na obravnavi v DZ-ju ne pričakujem.
Zakon torej prinaša naslednje spremembe:
Ob izrednih razmerah začasne premestitve zdravstvenih delavcev, prepoved dela pri drugih delodajalcih
Veliko razburjenja je povzročila določba, ki ministrstvu za zdravje v posebnih razmerah omogoča premeščanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja ter možnost, da prepove stavko, dopuste in delo zunaj ustanove. Med posebnimi razmerami so navedene naravne ali druge nesreče (žled, epidemija ...) ali izredni dogodki (na primer nenadno pomanjkanja zdravstvenih delavcev), ki predstavljajo nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu.
Med začasnimi ukrepi so tako predvideni možnost premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in sklepanje podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve zakona o delovnih razmerjih ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev. V času posebnih razmer bi se morali v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči glede na potrebe vključiti tudi izvajalci nenujnih prevozov pacientov z 20 odstotki svojih zmogljivosti.
Trajanje začasnega ukrepa se sme določiti največ za toliko časa, kolikor trajajo posebne razmere, vendar naenkrat najdlje za tri mesece.
Po več javnih kritikah člena je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sicer napovedala, da bodo člen v nadaljnjem zakonodajnem postopku zapisali na novo. Kot pravi, so zdaj dikcijo, kaj so izredne razmere, natančneje določili.
Obvezno dežurstvo za vse zdravnike v javni mreži
V zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva bi se po predlogu morali vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažja organizacija dela, za zdravnike, ki se vključujejo v nujno zdravstveno varstvo, pa enakomernejše obremenitve. Gre za predlog strateškega sveta za zdravstvo, piše v predlogu zakona.
Dodatki za povečan obseg dela zdravstvenih delavcev na primarni ravni
Predlog zakona predvideva mesečne bruto dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve za zaposlene v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev – za zdravnike specialiste do 1000 evrov, za diplomirane medicinske sestre do 500 evrov, za srednje medicinske sestre do 400 evrov, za zdravstvenega administrativnega sodelavca pa do 300 evrov.
Na višino dodatka bi med drugim vplivalo število opredeljenih pacientov in obseg tima posamezne ambulante. Ukrep je predviden do konca leta 2024.
Omogočen izredni razpis zdravniških specializacij, lažje zaposlovanje tujih zdravnikov
Zakon bi v letošnjem in prihodnjem letu omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bi seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bi bili tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.
Predvidevajo se ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujih zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljanja le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), pa tudi prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.
Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.
Plačevanje izbranih zdravstvenih storitev na podlagi zakona prejšnjega ministra le še do konca leta
Interventni zakon iz časa Bešiča Loredana je omogočil plačilo vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži. Ker ukrep ni prinesel želenih učinkov, je poleti sprejeta novela prinesla plačevanje po realizaciji le za določene zdravstvene storitve. Tudi ta ukrep ne prinaša pričakovanih učinkov, zato tokratni predlog interventnega zakona predvideva krajšanje ukrepa plačevanja po realizaciji z 31. decembra 2024 na konec letošnjega leta.
Bodo pa po realizaciji po predlogu še naprej plačevali vse opravljene storitve v vrstah zdravstvenih dejavnosti, ki jih bodo določili v splošnem dogovoru za prihodnje leto oziroma v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za prihodnje leto.
Omejitev višine bolniškega nadomestila
Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov. Med njimi je predvideno skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni.
Nekaj sprememb predlog prinaša tudi pri višini osnov za bolniško nadomestilo. Doslej je posameznik denimo prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po prvem predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove, a so tudi to črtali in vrnili na 90 odstotkov.
Hkrati bi se uvedla zgornja meja višine nadomestila, in sicer v višini 2,5-kratnika povprečne plače. Ta ukrep se nanaša na zelo majhen delež zaposlenih z nadpovprečnimi plačami, je navedeno v predlogu zakona. V lanskem letu je bilo glede na začasne podatke statističnega urada takih 2,3 odstotka vseh zaposlenih, je navedeno v predlogu zakona.
Vsi ukrepi na področju absentizma bi po navedbah iz gradiva zdravstveni blagajni prinesli dodatnih 110 milijonov evrov na letni ravni, od tega bi 73 milijonov evrov prinesel ukrep podaljšanja obdobja plačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalca.
Upravni in sistemski nadzori spet v domeni ministrstva za zdravje
Predlog zakona predvideva spremembo pristojnosti glede upravnih in sistemskih nadzorov v zdravstvu. Upravni nadzor bi po predlogu opravljalo ministrstvo za zdravje, ki bi prav tako imelo možnost odrejanja sistemskega nadzora. Omenjene pristojnosti ima trenutno urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Ministrstvu dostop do podatkov ZZZS-ja
Ministrstvu za zdravje bi predlagani zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zlasti o trendih v povezavi z realizacijo zdravstvenih programov po izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter stroškov na področju absentizma. Ministrstvo pa ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov, poudarjajo na vladi.
Vir: Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, novinarska konferenca ministrstva za zdravje, sporočilo za javnost po 154. dopisni seji vlade.
Računsko sodišče zahteva oceno ustavnosti
Računsko sodišče trdi, da odstavek ni jasen, saj sta uveljavljeni dve različni razlagi. Višje delovno in socialno sodišče meni, da se ne upoštevajo zgolj dejanska izplačila v koledarskem letu, temveč vsa izplačila za posamezno leto, nasprotno pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije razlaga, da se upoštevajo samo izplačila v koledarskem letu.
Predstavnica zakonodajnopravne službe Sonja Bien Karlovšek je dejala, da bi bil del neustaven le, če z ustaljenimi metodami razlage ne bi bilo mogoče ugotoviti njene vsebine. Da to ni vprašanje, izhaja že iz zahteve, ki navaja dve mogoči razlagi. Torej gre za vprašanje, katera razlaga je pravilna. Opozorila je, da vsebino člena ureja tudi novi interventni zakon v zdravstvu, ki ga prav tako obravnavajo na današnji seji.
Ministrica Prevolnik Rupel pa je predstavila mnenje vlade, ki meni, da je zakonska določba pomensko jasna, ker govori o plačah v koledarskem letu, in ne za koledarsko leto. "Iz tega izhaja, da se upoštevajo le izplačila v koledarskem letu oziroma znotraj koledarskega leta, in ne izplačila v naslednjem koledarskem letu, četudi izhajajo iz prejšnjega," je povedala. Vlada zato meni, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje