Glas ljudstva je prejšnji petek na shodu za javno zdravstvo pred ministrstvom spomnil na vladne obljube na področju zdravstva in pozval k njihovemu uresničevanju. Rušenje zdravstva se nadaljuje, čakalne dobe še naprej naraščajo, število ljudi brez zdravnika pa tudi, so opozorili na shodu. Na shod so povabili tudi ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, da bi zbranim pojasnila načrte za reševanje javnega zdravstva. Ministrica se shoda ni udeležila, ker so se dogovorili, da se s predstavniki osebno srečajo.

Kot je po srečanju dejala Prevolnik Rupel, so se med kratko razpravo dotaknili različnih tem: "O marsičem se strinjamo, morda se razlikujemo o procesu, kako do tega priti." Po njenih besedah so se pogovarjali o nujnosti skrajševanja čakalnih dob in težavah številnih posameznikov, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Strinjamo se, da mora biti ta ustavna pravica zagotovljena vsem," je dejala Prevolnik Rupel. Na srečanju so govorili tudi o sistemu koncesij, o vladnih načrtih in o interventnem zakonu.

Kot je znano, je Glas ljudstva že pred meseci predstavil svoj predlog interventnega zakona o zdravstvu, želijo pa si, da bi ministrstvo vsaj določene člene iz predloga vključilo v interventni zakon v zdravstvu, katerega prvo različico je vlada v petek po nujnem postopku poslala v DZ. K podpori bodo po besedah predstavnika iniciative Jaše Jenulla pozvali tudi poslance, saj ocenjujejo, da je "situacija tako kritična, da je treba ukrepati zdaj, takoj".

Kot je dodal Dušan Keber, se je prioritetno treba lotiti reševanja problematike ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Če je do tega problema prišlo čez noč, ker je neki minister znižal normative, je po našem mnenju ta problem mogoče tudi čez noč rešiti," je odločen. Jenull pa je ob tem pojasnil, da predlagajo zvišanje meje, nad katero lahko zdravnik zavrne nove paciente, ne pa samih glavarinskih količnikov.

Vladni predlog med drugim prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka, pa tudi številne druge ukrepe, s katerimi želi vlada reševati razmere v zdravstvu. Kot je zatrdil Keber, so se na srečanju z ministrico strinjali glede načina prenosa premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v t. i. proporcionalni davek. "Ministrica je zatrdila, da je njena volja narediti tisto, kar predlagamo tudi mi, da bi čim prej prišlo do vzpostavitve proporcionalnega davka oziroma povečanja obstoječega zdravstvenega prispevka za ustrezen odstotek, nismo se pa strinjali o tem, zakaj tega ni možno storiti danes." Dodal je, da interventni zakon "povečuje krivičnost obstoječega sistema".

Interventni zakon razburil zdravnike ...

Interventni zakon v zdravstvu, ki ga je vlada v DZ poslala po nujnem postopku, je sicer močno razburil zdravnike, še posebno njegov 45. člen, ki v primeru izrednih dogodkov – tudi ob nenadnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev – med drugim predvideva možnost njihovega premeščanja. Po ogorčenju zdravnikov je Prevolnik Rupel v ponedeljek napovedala, da bodo o členu premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

... in Delavsko svetovalnico

V Delavski svetovalnici pa so kritični do ukrepa v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki bi znižal višino nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti. Do zdaj je posameznik, denimo, prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove.

Predstavnik svetovalnice Goran Lukić je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil javni poziv, v katerem ga sprašuje, ali "ga ni nič sram, ker se je spravil na dolgotrajno bolne". Opozoril je, da namerava vlada bolniško nadomestilo znižati ljudem na dolgotrajnem bolniškem staležu, ki so že tako in tako na nižjih prejemkih, ki imajo hude zdravstvene težave, ki so onkološki bolniki, bolniki s kroničnimi mišično-kostnimi obolenji, s kroničnimi bolečinami, je opozoril Lukić in vlado pozval, naj umakne omenjeni predlog.

Ob tem je poudaril, da vzrok za absentizem ni pomanjkanje motivacije, ampak delovna nezmožnost. "In tukaj se še enkrat znova problema lotevate pri repu. Problem so namreč velike obremenitve na delovnih mestih, ki najedajo zdravje zaposlenih, in slaba dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravljenja. Teh problemov ne rešujete, namesto tega z načrtovanimi ukrepi kaznujete ljudi, ki so postranska žrtev vašega nereševanja težav pri izvoru," je Lukić še zapisal v pozivu Golobu.