Po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča v trenutnem predlogu zakonskih sprememb ni zajetih izhodiščnih ciljev, ki so jih sploh posadili za pogajalsko mizo. Poudaril je, da zakonodajni sveženj prinaša spremembe, ki ne bodo omogočile večje prožnosti, temveč zgolj večjo togost trga dela.

Prepričan je tudi, da s "povečano navidezno zaščito zaposlenih" izgubljata obe strani. Še posebej je izpostavil obremenitev, ki jo za podjetnika predstavlja grožnja, da mu bo lahko inšpektor za delo, če ne bo mogel izplačati plač v roku, "pobral delovna sredstva in zaprl obrat".

Še bolj kritičen je bil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki v predlaganih spremembah vidi nacionalizacijo slovenskih podjetij. Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut je prav tako izpostavil, da bi predlog podjetnikom močno otežil delo.

Bolj predavanja kot pogajanja
Delodajalce sicer najbolj moti odločitev ministrstva za delo, da iz predlaganih sprememb izvzame predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti, ki bi po Mehovih besedah na koncu povečal število zaposlenih. Poleg tega opominjajo, da sveženj zakonodajnih sprememb ne predvideva povečanja prožnosti, razbremenitve stroškov dela in stroškov pogodb o zaposlitvi.

Neprizanesljivi so bili tudi do poteka pogajanj. Da se bo začel nov krog, so izvedeli iz medijev, Delalut pa je dosedanji postopek označil "bolj kot predavanja in dogovarjanja o prihodnjih sejah". Milič je hkrati opozoril, da bi šlo za pomemben precedens, če bi takšne zakonodajne spremembe sprejeli brez potrditve vseh socialnih partnerjev.

Če vlada pripomb delodajalcev ne bo upoštevala, jim v skrajnem primeru po Mehovih besedah ostanejo še protesti. Kako točno bi ti potekali, še ne ve.

Sindikati v predlagani delovni zakonodaji vidijo več varnosti za delavce
Na sindikalni strani pa odgovarjajo, da imajo delavci že zdaj precej razlogov za proteste in stavke.

Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko je prepričan, da predlagane spremembe delavcem prinašajo večjo pravno varnost. Kot je pojasnil, je slovenska zakonodaja po kriterijih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že zdaj bolj fleksibilna kot marsikatera druga zakonodaja v državah EU-ju.

Spomnil je, da se je ministrstvo mini reforme trga dela lotilo s paketom sprememb treh zakonov, ki se nanašajo na delovna razmerja, trg dela in inšpekcijo. Ob tem je izpostavil, da predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih nekoliko jasneje opredeljujejo določene zadeve, tako da bi bilo mogoče določene določbe lažje uporabljati v praksi. "Zato težko govorimo, da nekaj pridobimo, gre pa za večjo pravno varnost delavcev," je odgovoril na očitke delodajalske strani, da s predlagano zakonodajo korist dobivajo le delavci in sindikati.

Predvidene rešitve v zakonu o inšpekciji dela medtem po Zorkovih besedah inšpektorjem omogočajo, da bi lahko prepoznavali elemente delovnega razmerja pri prekarnih delavcih, s čimer bi lahko vplivali na zmanjšanje obsega teh oblik dela.

V zvezi s predlaganimi novostmi v zakonu o urejanju trga dela pa se po besedah sindikalista odpira vrsta vprašanj, na katere še niso našli odgovora.

Zorko sicer pričakuje, da se bo tradicija iskanja soglasja socialnih partnerjev glede bistvenih vprašanj nadaljevala, če ne lahko po njegovih besedah pride do "izredno nevarnega precedensa".