Predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki ga je vlada v zakonodajni postopek vložila konec septembra, bi reprezentativne delodajalske organizacije z dopolnili popravile v več delih. Svoje pripombe in predloge so že posredovale v DZ.

"Pri tem smo izpostavile, da je potrebna uskladitev dohodninske lestvice, davčnih olajšav in skupnega dohodka z rastjo plač," so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so predloge oblikovali skupaj s Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije in Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot so pojasnili, naj bi šlo po oceni predlagateljev zakona, ki so jo opravili na podlagi podatkov dohodninskih odmer za leto 2021, za znesek okoli 125 milijonov evrov, za kolikor se naj ne bi povečal neto prejemek dohodninskih zavezancev ob isti višini bruto dohodkov. "S takšnimi ukrepi, kot ga predvideva predlog zakona, bi se zmanjšala rast razpoložljivega dohodka prebivalstva," so poudarili v sporočilu za javnost.

Delodajalske organizacije so opozorile, da takšen pristop negativno vpliva na kupno moč in porabo gospodinjstev, kar bi vodilo v nižjo realno in nominalno rast bruto domačega proizvoda ter posledično v nižji prihodek državnega proračuna od pobranega davka na dodano vrednost, trošarin in drugih dajatev.

"Opozarjamo, da je treba ravnovesje med načrtovanimi proračunskimi odhodki in prihodki ter uravnoteženost javnih financ zagotoviti na drugačen način kot z odmiki od ustaljene sistemske ureditve usklajevanja skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine," so zapisali delodajalci.

Vnovični poziv k izenačitvi položaja napotenih delavcev

Hkrati so delodajalske organizacije vlado znova pozvale, da se izenači položaj vseh napotenih delavcev – iz javnega kot zasebnega sektorja – tako v novem zakonu o čezmejnem izvajanju storitev kakor tudi v predlogu zakona o izvrševanju proračunov ter drugih sistemskih predpisih. "Trenutni režim in predlog zakona o izvrševanju proračuna namreč ohranja sistem diskriminacije zaposlenih v gospodarstvu nasproti javnim uslužbencem, ki so napoteni na delo v tujino, pri obravnavi davčne obravnave in olajšav," so opozorili.

Sorodna novica Nezadovoljstvo v gospodarstvu in diplomaciji zaradi napotitev delavcev v tujino

Kot so delodajalci opozorili že avgusta, je izvoz storitev eden izmed vitalnih interesov slovenskega gospodarstva, ki je pretežno izvozno usmerjeno. "Podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski BDP prispevajo okoli 9-odstotni delež," so poudarili. Pojasnili so, da glavnino čezmejnih storitev opravijo podjetja s področja gradbeništva, transporta in tehničnih storitev. "Problematika pa je posebej pereča za podjetja, ki imajo sedeže v obmejnih regijah, med katerimi najbolj izstopata Štajerska in Primorska," so poudarili.

Skladno z določbami zakona o čezmejnem izvajanju storitev je sicer napoteni delavec vsak, ne glede na državljanstvo, ki v okviru čezmejnega opravljanja storitev slovenskega oziroma tujega delodajalca, pri katerem je zaposlen in na tej podlagi vključen v ustrezna socialna zavarovanja v državi, kjer ima delodajalec sedež, začasno opravlja delo v drugi državi članici EU-ja.