Socialni partnerji bodo socialni dialog krepili tudi s pomočjo evropskih sredstev iz evropskega socialnega sklada. Tako na delodajalski kot na sindikalni strani so ugotovili, da se pač trg dela v časih digitalizacije oz. četrte industrijske revolucije spreminja, in to ne le z novimi načini in oblikami, temveč tudi z novimi modeli, kot so spletne ali mobilne platforme ali pa večja avtomatizacija delovnih procesov.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je povedal, da morajo biti sindikati dejavnejši na področjih, ki bodo delavcem omogočila hitrejše zaposlitve, na področju pridobivanja novih znanj in kompetenc delavcev, in to v sodelovanju z delodajalci.

"Trg dela se razvija in sindikati moramo biti na to pripravljeni. To pomeni, da moramo poleg svoje klasične funkcije biti aktivni tudi na področju, ki bo delavcem in delavkam omogočilo hitrejše zaposlitve," je dejal in dodal, da želi ZSSS imeti vlogo pri organizaciji in pri oblikovanju programov in pri izvajanju programov za pridobivanje novih znanj.

V projektu spodbujanja pridobivanja novih znanj sodelujejo tudi ljudske univerze po Sloveniji. Direktorica jeseniške ljudske univerze Maja Radinovič Hajdič je ob tem pojasnila, da je vključenost odraslih v t. i. vseživljenjsko učenje precej pod načrti, še posebej nizka je pri tistih z nižjo izobrazbo in starejših. Pri starejših je po njenih besedah težavam v tem, da jih delodajalci pogosto ne želijo vključevati v programe za pridobivanje motivacije. Na drugi strani pa so tudi sami precej manj motivirani za vključevanje v izobraževanje.

Delavci potrebujejo tudi mehka znanja
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ki zastopa 65 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, je dejal, da je izobraževanje ena njihovih glavnih nalog, vendar so njihova izobraževanja namenjena delodajalcem. Sam pa želi, da bi se izobraževali tudi zaposleni, tudi s številnimi "mehkimi" znanji, kot so obvladovanje stresa na delovnem mestu ali timsko delo, ki pomagajo pri zadovoljstvu na delovnem mestu.

Kot je še pojasnil, delovna mesta za celo življenje ne obstajajo več. Nove tehnologije od delavcev zahtevajo, da se priučijo novih znanj in veščin, dinamika tega razvoja pa je vse hitrejša, je opozoril. "Ne gre le za to, da delavci z novimi znanji obdržijo delovno mesto, temveč tudi, da postanejo vedno bolj konkurenčni," je dejal. Za projekt je namenjenih pol milijona evrov, 80 odstotkov sredstev pa prispevajo evropski skladi.

Elektronska evidenca kolektivnih pogodb
Andrej Zorko je naznanil še en nov projekt največje sindikalne centrale, in sicer elektronsko bazo kolektivnih pogodb. Te baze trenutno v Sloveniji ni. Namen elektronske baze je primerjati različne pogodbe glede na dejavnosti in iskati rešitve v pogajanjih s partnerji. Elektronsko bazo pa pozneje želijo razširiti tudi na kolektivne pogodbe v podjetjih. "Drugi del je proces, ki bo nekaj časa trajal, vendar bomo poskušali dobiti čim več teh pogodb," je dejal. Ob tem je opomnil, da primerjava kaže, da kolektivne pogodbe ne sledijo priporočilom socialnih partnerjev na evropski ravni. "Če pogledamo razvoj kolektivnih pogodb, se vsebine niso kdo ve kako spreminjale," pravi Zorko.

Socialni partnerji bi morali biti dejavnejši na trgu dela in slovenske kolektivne pogodbe temu niso sledile. Kolektivnim pogodbam bi poleg delovnega časa, dopusta ipd., morali dodati vsebine, ki zadevajo vseživljenjsko učenje in vlogo delodajalcev, sindikatov, tako na državni, kot podjetniški ravni.