V četrtek bo v javno razpravo, ki bo trajala do 15. avgusta, romal predlog zakona o demografskem skladu. V sklad se bo preoblikovala Kapitalska družba, skupščina sklada pa bo vlada, je pojasnila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Preoblikovanje naj bi se zgodilo z dnem uveljavitve zakona 1. januarja 2018. Zakonski predlog je po njenih besedah koalicijsko usklajen.

Ohranil se bo koncept upravljanja kapitalskih naložb države. Slovenski državni holding (SDH) bo še naprej upravljal vse naložbe, v katerih ima delež tudi demografski sklad. Ta pa bo samostojno upravljal naložbe v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH-ja.

Financiral bi se tudi iz kupnin in dividend
V petih letih naj bi imel sklad 50 odstotkov finančnih naložb, 30 odstotkov kapitalskih naložb, 20 odstotkov pa naj bi bilo nepremičnin. V to razmerje pa ne štejeta Zavarovalnica Triglav in Modra zavarovalnica.

Kapitalske in finančne naložbe se bodo upravljale v okviru posebnega podsklada, ki ne bo pravna oseba, naložbene nepremičnine pa v nepremičninski družbi z omejeno odgovornostjo, ki bo nastala z dokapitalizacijo sklada z nepremičninskim skladom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in družbo DSU.

Predlog zakona kot dodatne vire sklada določa 10 odstotkov kupnin od prodaj državnih deležev, ki jih upravlja SDH, 10 odstotkov dividend od SDH-jevih naložb in 100 odstotkov dividend državnega deleža v Zavarovalnici Triglav. Država sicer trenutno neposredno še nima v lasti te naložbe, vendar je v zakonodajnem postopku predlog dopolnitev zakona o SDH-ju, po katerem bodo v last države postopno prešle strateške in pomembne naložbe SDH-ja, tudi 28-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav.

Delež Zpiza v Triglavu v višini 34 odstotkov se bo neodplačno prenesel na demografski sklad v mesecu dni od uveljavitve zakona.

Ciljajo na osemodstotni donos
Sklad bo do vključno leta 2020 v Zpiz vsako leto nakazal 50 milijonov evrov ali manj, odvisno od zneska, potrebnega za usklajevanje pokojnin. Nato pa se bo začela 20-letna doba zbiranja kapitala, ko sklad ne bo nakazoval denarja Zpizu. Po teh 20 letih bo vsako leto nakazoval 90 odstotkov prihodkov iz upravljanja lastnega premoženja.

Finančno ministrstvo podaja tri primere donosov: tri-, pet- in osemodstotni donos. Ob upoštevanju izhodiščne vrednosti premoženja Kada v letu 2015, ki je znašala 931 milijonov evrov, bi kapital demografskega sklada v letu 2040 znašal okvirno, odvisno od donosnosti, 3,7, 5,4 oziroma 9,9 milijarde evrov. Povprečna letna vplačila v pokojninsko blagajno pa bi v obdobju od leta 2040 do 2060 znašala okvirno 115, 272 oziroma 760 milijonov evrov. Cilj ministrstva je, da se doseže vsaj osemodstotni donos.

Nadzorni svet sklada bo imel devet članov, ki jih bo imenovala vlada. Ministrstvu za finance bo predlagalo tri kandidate, ministrstvo za delo dva, po enega pa Zveza društev upokojencev Slovenije, Mladinski svet Slovenije ter delodajalci in delojemalci iz Ekonomsko-socialnega sveta.

Sklad bo moral svoje letno poročilo vsako leto predati komisiji DZ-ja za nadzor javnih financ, njegovo poslovanje pa bo vsako leto pregledovalo računsko sodišče.