Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, je vladna služba za zakonodajo ocenila kot izjemno pomanjkljiv in ponekod celo protisloven. Če poslanci tega predloga ne bodo podprli, pa se nam obeta prosti trg, saj sistem koncesij velja le še do konca leta. Vse bolj aktualno pa postaja tudi podaljšanje koncesij, saj imajo poslanci na voljo še pravni manever, s katerim bi zavrteli čas nazaj.

S spremembo zakona o varstvu okolja iz leta 2013, ki je obstoječi sistem koncesij omejila do 31. decembra 2015, je bilo jasno, da je ministrstvo za okolje v roke prejelo zahtevno nalogo. Že takrat je bilo namreč upravičeno pričakovanje, da dimnikarske službe ne bodo navdušeno pozdravile sprememb, ki bi posegle v zajamčen prihodek, ki so ga prinašale koncesije in obveznost dimnikarskih storitev. Kljub temu pa je ministrstvo po dobrem letu dni napovedovanja pripravilo zgolj površen predlog zakona s številnimi očitnimi pravnimi pomanjkljivostmi.

Pomanjkljivi dve tretjini predloga
Ministrstvo je tako precej olajšalo delo nasprotnikom sprememb na področju dimnikarskih koncesij, saj je predlog že v javni razpravi doživel številne kritike, ki so se v medresorskem usklajevanju le še poglobile. Tako je vladna služba za zakonodajo ugotovila pravne pomanjkljivosti v kar 28 členih predloga zakona, ki sicer obsega 36 členov. Kljub temu je ministrstvo za okolje v odgovorih na naša vprašanja podalo mnenje, da so "pripravili dober zakon, ki ni nepopoln".

A nepopolnosti po mnenju vladne službe za zakonodajo kar mrgoli, ta ministrstvu med drugim očita, da sploh ni natančno opredelilo, ali bo dimnikarska služba še naprej v javnem interesu in zato podvržena regulaciji ali pa bo prepuščena tržnemu sistemu, ki pa ga predlog močno omejuje. Nadalje ministrstvo ni ustrezno poskrbelo za pripravo vodenja evidenc, kot to nalaga predlog zakona. Več pojmov je pomanjkljivo opredeljenih in tudi pogoji za ohranitev licence so po mnenju vladne službe določeni preveč ohlapno, pogoji za odvzem licence pa "nedosledni in nepremišljeni".

Ministrstvo: Rezervnega načrta nimamo
Predlog tudi pomanjkljivo ureja vodenje evidenc malih kurilnih naprav, obenem pa tudi ne predvideva sankcij za dimnikarje, ki ne bi obiskovali dodatnega izobraževanja vsakih pet let, kot je to določeno s predlogom. Med pomembnejšimi očitki vladne službe pa je tudi odsotnost podzakonskih aktov, potrebnih za uveljavitev novega sistema.

Ministrstvo kljub številnim očitkom nad predlogom še ni obupalo in nadaljuje medresorsko usklajevanje, tako bodo predvidoma v torek popravljeni zakon uvrstili na sejo vladnega odbora za gospodarstvo. A časa za obsežne popravke in navsezadnje zakonodajni postopek je vse manj, česar se zavedajo tudi na ministrstvu. Še pred dvema mesecema so nam tako v odgovorih na naša vprašanja samozavestno zatrjevali, da bo sprememba sistema dimnikarskih storitev uvedena pravočasno, zdaj pa dopuščajo tudi možnost, da bo dimnikarska dejavnost ostala brez pravne ureditve, če zakon ne bo sprejet. Ministrstvo namreč nima pripravljenega nobenega rezervnega načrta.

Odgovornost? Kolektivna, seveda
Ministrstvo smo, kot že večkrat v podobnih primerih, povprašali tudi,ali so predvidene kakršne koli kazni za sodelavce, ki jim je v dobrem letu dni uspelo šele tik pred rokom v obravnavo poslati površen in pomanjkljiv predlog. Odgovor ministrstva je tudi tokrat pokazal razumevajoč odnos do sodelavcev: "Zakon se je pripravljal na podlagi odločitve ministrstva, ne posameznikov, in sicer z željo ureditve sistema in storitve, ki bo funkcionirala na ravni države s ciljem varstva okolja, varnosti ljudi, njihovega zdravja in premoženja."

Prostega trga si ne želijo
Sicer pa na ministrstvu niso navdušeni nad morebitnim prostim trgom na področju dimnikarskih storitev, kot razloge za potrebo po pravni urejenosti področja pa navajajo varstvo okolja, varnost ljudi, njihovega zdravja in premoženja. Poleg tega pa tudi boljšo kakovost zunanjega zraka. Razlog za slabo kakovost zraka je tudi v nepravilnem kurjenju v kurilnih naprav in zastarelih napravah, ob tem na ministrstvu dodajajo, da zaradi slabe kakovosti zunanjega zraka že poteka postopek zoper Slovenijo pri Evropski komisiji. Če Slovenija tega ne popravi, ji grozijo tudi denarne kazni.

Kljub temu pa na ministrstvu niso naklonjeni niti obstoječemu sistemu koncesij, kar je bilo tudi mogoče razbrati iz odgovora ministrice Irene Majcen na poslansko vprašanje poslanke Violete Tomič (ZL), kjer je med drugim dejala, da "meni, da imamo kot državljani pravico si izbrati nekoga, ki mu zaupamo".

Koncesije: Neplačani prispevki, provizije, davčni dolgovi ...
Razloge za zadržanost ministrstva do obstoječega sistema koncesij pa gre vendarle bolj kot v načelu svobodne izbire najverjetneje iskati v hudih posledicah, ki jih je pustilo pomanjkanje nadzora nad koncesionarji. Ti so tako bili pri svojem delu omejeni le s svojo profesionalnostjo in vestjo. Tako se je ministrstvo šele letos začelo spopadati z nadzorom nad izvajalci koncesij in odkrilo številne nepravilnosti. Med drugim so se na ministrstvo obračali tudi številni delavci, ki jim koncesionar po več let ni plačeval prispevkov, nato pa svoje podjetje prepustil stečaju, koncesijo pa preprosto prenesel na drugo podjetje v svoji lasti.

Poleg neplačanih prispevkov je prihajalo tudi do tega, da je koncesionar samostojnim podjetnikom preprosto prepustil izvajanje dimnikarskih storitev, ti pa so nato koncesionarju zato plačevali deleže od plačila strank. Med koncesionarji so se našli tudi davčni neplačniki, celo ko je šlo za podjetje v lasti človeka, ki je obvladoval koncesije za večji del Primorske in del osrednje Slovenije.

Tako so gotovo prostega trga, poleg nekaterih nezadovoljnih uporabnikov, lahko gotovo veseli tudi opeharjeni delavci, katerih delodajalci so prispevke obravnavali kot nepotrebno breme. Ti bodo zdaj lahko storitve opravljali brez koncesionarjevega soglasja in si sami poiskali svoj prostor na trgu. Na drugi strani pa so koncesionarji že vse leto pripravljeni na izpodbijanje drastičnih sprememb sistema dimnikarskih storitev.

Bodo poslanci z amandmajem rešili koncesionarje?
Končna odločitev o prostem trgu na področju dimnikarstva zdaj ni več v rokah ministrstva, temveč poslancev. Ti lahko predlog zakona kljub pomanjkljivostim potrdijo, vendar ostaja odprto vprašanje, ali bi ta predlog vzdržal morebitno ustavno presojo. Drugo možnost, nad katero se trenutni koncesionarji gotovo ne bi pritoževali, pa je v svojem poslanskem vprašanju ministrici za okolje že nakazala poslanka ZL-ja Violeta Tomič. Ta je ministrico vprašala, ali bo vlada, če obstoječi predlog ne bo sprejet, "v parlamentarno obravnavo vložila vsaj novelo zakona o varstvu okolja, s katero bo podaljšala veljavnost obstoječe ureditve in s tem preprečila kaos, ki bi zagotovo zavladal".

Podobno kot je ministrica odgovorila poslanki ZL-ja, je tudi nam odgovorilo ministrstvo, in sicer, da ne nameravajo spreminjati zakona o varstvu okolja v členu, ki ukinja koncesijski sistem. Vendar so spremembe zakona o varstvu okolja že na delovni mizi poslancev. Med obravnavo sprememb drugih členov zakona o varstvu okolja pa lahko poslanci kar sami z amandmajem spremenijo tudi člen, ki omejuje koncesijski sistem do konca letošnjega leta in ga tako podaljšajo.