Trenutni predlog zakona bo najbolj razočaral uporabnike, ki menijo, da dimnikarskih storitev ne potrebujejo oziroma so jih sposobni opravljati sami in so se najbolj veselili prehoda teh storitev na prosti trg. Dimnikarske storitve bodo namreč še naprej obvezne, izvajali pa jih bodo lahko le dimnikarji s pridobljeno licenco. Ti bodo morali biti zaposleni v dimnikarski družbi, ki bo morala biti ustrezno evidentirana pri ministrstvu za okolje.

Maksimizirane cene namesto cenika
Odprto vprašanje pa ostaja tudi sama cena storitev, saj bodo trenutno veljavni cenik storitev nadomestile maksimizirane cene, kar utegne povišati ceno storitev zlasti za uporabnike na manj poseljenih območjih, oddaljenih od najbližjega ponudnika. Osnutek sicer predvideva globo za dimnikarsko družbo, ki dimnikarskih storitev ne izvede, vendar njena višina še ni določena. Znana je le globa za uporabnike, ki ne bodo naročili dimnikarja, ta znaša 200 evrov.

Je pa ministrstvo upoštevalo slabe izkušnje s trenutnimi koncesionarji, kjer si je določenim posameznikom uspelo prek več različnih podjetij pridobiti koncesije za več območij po Sloveniji in so pomanjkanje nadzora spretno izkoriščali, tako da delavcem več let niso plačevali prispevkov, nato pa so izčrpana podjetja prepustili stečaju, koncesijo pa prenesli na novoustanovljeno podjetje, v nekaterih primerih celo kar z istimi zaposlenimi.

Prepoved za davčne neplačnike
Dimnikarskih storitev ne bo več mogla opravljati družba, proti kateri je uveden postopek likvidacije, stečaja ali prisilne poravnave, prav tako bo ministrstvo rdečo luč prižgalo podjetjem, ki ne plačujejo davkov, prispevkov ali drugih javnih dajatev, in podjetjem, ki imajo blokirane transakcijske račune.

Bodo pa podjetja, ki jim je odnos do delavcev postranskega pomena, lahko nanje prevalila stroške izobraževanja, ki so pogoj za pridobitev licence. S tem so na ministrstvu omejili možnost zaposlovanja dimnikarjev, ki so se izobraževali v drugih državah, v preteklosti se je namreč že dogajalo, da pristnosti določenih potrdil o usposabljanju ni bilo mogoče ustrezno preveriti.

Poleg izobraževanja je pogoj tudi, da ima dimnikar tri leta delovnih izkušenj na področju dimnikarstva, kar pomeni, da bodo mladi dimnikarji najprej svoje delo opravljali kot vajenci.

Časa za ureditev dimnikarstva je vse manj
Sicer pa predlog opredeljuje tudi prehodno obdobje, ki bo potekalo do priprave ustreznih podzakonskih aktov. Tako bodo podjetja, ki že imajo koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev po uradni dolžnosti pristala v evidenci dimnikarskih družb. Dimnikarji, ki svoje delo že opravljajo, ga bodo lahko opravljali tudi v naslednjem letu oziroma do podelitve licenc.

Toda takšno prehodno obdobje bo veljalo le, če bo predlog prepričal najprej koalicijske partnerje potem pa še poslance. Ministrstvo namreč mora področje dimnikarskih storitev urediti do konca leta, ko skladno z zakonom o varstvu okolja prenehajo veljati zdaj veljavne koncesije. Da gre za zelo tesen rok, je ministrica Irena Majcen nakazala že aprila, ko je napovedala prehodno obdobje, takrat je ministrstvo načrtovalo, da bo predlog novega zakona v zakonodajni postopek vložilo že julija, dejansko pa je predlog prišel šele v koalicijsko usklajevanje.

Da bo razprava o dimnikarskih storitvah precej burna, pa je nakazala že javna predstavitev mnenj, ki je bila maja v državnem zboru, kjer so nasprotna stališča predstavili predstavniki gospodarske zbornice na eni strani in predstavniki civilnih iniciativ na drugi strani. Glede na zamujanje ministrstva za okolje s pripravo predloga tako ni izključena možnost, da bo področje dimnikarstva že januarja brez veljavne pravne ureditve.