Alenke Bratušek zamrznila postopke prodaje državnega premoženja do oblikovanja nove vlade. Prodaja državnih deležev Telekoma in Aerodroma je medtem v sklepni fazi.
Vlada je sklenila, da se do oblikovanja nove vlade ne sme končati noben že začeti postopek prodaje državnega premoženja ali začeti nov postopek prodaje. "Privatizacija se s tem ne ustavlja, postopki strokovnih služb tečejo dalje, tako da bo imela naslednja vlada vse pripravljeno," je pojasnila premierka, ki opravlja tekoče posle. Ob tem je poudarila: "Naslednja vlada bo lahko stvari spreminjala, bo pa seveda morala prevzeti odgovornost za to."
- Vlada kot skupščina SDH nalaga vsem organom upravljanja SDH, predvsem pa upravi, da do imenovanja nove vlade ne zaključi nobenega začetega postopka in ne začenja nobenih novih postopkov prodaje kapitalskih deležev države.
- Vlada kot skupščina SDH nalaga upravi SDH, naj v najkrajših mogočih predpisanih rokih skliče izredno skupščino Nove Ljubljanske banke, d. d. (NLB), in popolni sestavo nadzornega sveta NLB.
- Vlada kot skupščina SDH poziva nadzorni svet SDH, da nemudoma ugotovi morebitno odgovornost članov uprave SDH ob zastopanju na zadnji skupščini NLB.
- Vlada nalaga SDH, da preveri obliko vložka Agrokorja, d. d., v Mercator in skladnost tega vložka s predhodno podanimi zavezami prevzemnika.
"Smo pa od predsednika uprave SDH-ja dobili zagotovili, da ti postopki tako ali tako verjetno ne bi bili zaključeni," je še dodala. Poudarila je: "Postopkov ne ustavljamo, a ne želimo, da se končajo, preden nastopi nova vlada." Zavrnila je očitke, da z začasno ustavitvijo prodaje državnega premoženja odganja tuje vlagatelje, in zagotovila, da ne gre za predvolilno potezo.
Čufer: Predvolilna histerija
Na odločitev vlade se je odzval tudi minister za finance v odhodu Uroš Čufer. Po pisanju STA-ja je s tresočim glasom dejal: "To vidim kot čisto navadno predvolilno histerijo, v katero je zapadla vlada in za katero ne vidim nobenega pametnega razloga, še manj pa opravičila."
Na družbenem omrežju Twitter se je tako oglasi tudi minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Gregor Virant: "Blokiranje začetih postopkov privatizacije je napaka, zato sem na seji vlade glasoval proti. Tudi pred volitvami je treba ravnati odgovorno."
Židan zadovoljen z odločitvijo vlade
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja pa je po seji vlade ponovil, da vlada ni ustavila procesa privatizacije. Ocenila pa je, da so gospodarsko-finančna vprašanja preveč spolitizirana v predvolilnem času in da bo zato pri tej temi vzela odmor pri sprejemanju odločitev, je pojasnil. Zanikal je, da bi šlo pri odločitvi vlade le za predvolilni bombonček.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je po drugi strani ocenil, da je bila odločitev vlade pravilna, saj več indicev kaže, da je privatizacija nepregledna, "tako da je današnji sklep vlade v smeri zahteve po večji transparentnosti postopkov, ki se izvajajo", je pojasnil novinarjem po seji vlade.
Spomnil je na prodajo Heliosa in primer Elana. Na seji vlade je namreč prosil za pojasnila, "ali drži, da se je prodaja Elana vodila tako, da je finski špekulant prišel do zaupnih podatkov". Prav tako je prosil za odgovor, kaj pomenijo javne razprave med ministrom za gospodarstvo in Heliosom. Danes se je po Židanovih besedah postavilo tudi vprašanje, kako je z roki za prodajo Aerodroma Ljubljana. Po njegovih besedah je nekaj informacij o prekratkih rokih, da bi prispele boljše ponudbe.
V GZS-ju opozarjajo na že tako slabo podobo Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v sporočilu za javnost opozorila, da vnovično spreminjanje odločitev čez noč o prodaji državnega premoženja "ni le slabo znamenje za tuje investitorje, ki se že zdaj izogibajo Sloveniji, to je slabo znamenje tudi za konsolidacijo javnih financ, nova delovna mesta in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ki potrebuje svež kapital".
Izpostavili so tudi dejstvo, da ima Slovenija že tako slabo podobo v očeh morebitnih tujih vlagateljev, novo politično "igračkanje" z ugledom države pa odpira vprašanje, kdo odgovarjal za posledične oportunitetne izgube. Zato so pozvali politike, naj začnejo gledati na lastniške rešitve izključno z razvojnega zornega kota.
Negativni odzivi se vrstijo
Pravnik Rajko Pirnat je ocenil, da je sklep vlade v nasprotju z zakonom o SDH-ju. Tudi v primeru, da bi ta sklep sprejela v okviru skupščine Slovenskega državnega holdinga, zakon o SDH-ju ne predvideva, da bi se lahko skupščina holdinga vmešavala v postopek privatizacije, potem ko je DZ že dal soglasje.
Ob tem je Pirnat dejal, da se mu zdi to dejanje vlade nekoliko neresno. "Po eni strani je vlada sama predlagala izdajo soglasja DZ-ja, nekaj mesecev pozneje, ko so nekateri postopki privatizacije v teku, pa si premisli," poudarja. Teh postopkov po njegovem mnenju ni mogoče enostavno ustaviti, saj to lahko pomeni tudi kakšne odškodninske odgovornosti. Vlada s tem daje slab signal, da se bo tako lahko vedno vmešavala v te postopke, je še menil Pirnat.
Tudi finančni analitiki so potezo vlade ocenili kot nabiranje političnih točk in slab signal vlagateljem, ki bi se lahko odrazil tudi v nižjih cenah za državne deleže.
"Sami si lahko pogledate zagotovila"
Vlada se je sicer seznanila tudi s poročilom glede postopka prodaje Mercatorja, SDH pa je z dokumenta umaknil oznako zaupno, "tako da si lahko pogledate zagotovila", ki jih je SDH (tudi od NLB-ja) dobil v postopku prodaje. Znano je namreč, da sta se prvi mož NLB-ja Janko Medja in Bratuškova zapletla v spor o tem, kakšna zagotovila je NLB dobil oz. dal, preden je podal soglasje k prodaji delnic Mercatorja Agrokorju.
SDH naj zapolni nadzorni svet NLB-ja
Vlada je na predlog Bratuškove Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj takoj skliče skupščino NLB-ja in zapolni nadzorni svet. "Od nadzornega sveta SDH bom zahtevala, da ugotovi odgovornost člana uprave SDH, zaradi ravnanja na skupščini NLB," je Bratuškova že pred sejo vlade zapisala na družbenem omrežju, po seji pa dodala, da vlada od SDH-ja zahteva sklic skupščine v najkrajšem času. Na njej naj SDH imenuje še sedmega člana nadzornega sveta NLB-ja, nadzorniki SDH-ja pa naj ugotovijo odgovornost svojega predstavnika.
Na torkovi skupščini je država kot edini lastnik Nove Ljubljanske banke (NLB) sprejela spremembe statuta, ki naj bi izboljšale upravljanje banke. Naslednika Franceta Arharja v nadzornem svetu pa skupščina ni izbrala, tako da nadzorni svet za zdaj ostaja šestčlanski.
Točko o imenovanju sedmega člana nadzornega sveta, ki bi nadomestil Arharja, ta je aprila odstopil kot predsednik in član nadzornega sveta, so na predlog SDH-ja umaknili. Nadzorni svet tako ostaja šestčlanski z možnostjo imenovanja sedmega člana.
Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja je po skupščini pojasnil, da o prodaji deleža v Mercatorju na skupščini niso govorili. Postopek prodaje približno 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je bil prejšnji teden tudi uradno končan, saj je konzorcij prodajalcev dobil kupnino v višini 172 milijonov evrov, Agrokor pa je v sredo objavil prevzemno namero za odkup preostalih 47 odstotkov delnic Mercatorja.
Dve družbi blizu prodaji
Pri izvajanju seznama 15 državnih naložb za prodajo sta sicer najbližje koncu postopka za Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije, ki sta v sklepni fazi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje