Bilančna vsota bank je ob 8,1-odstotni medletni rasti konec leta 2021 dosegla 48,3 milijarde evrov. Med naložbami so se povečala predvsem sredstva pri centralni banki, manj pa posojila nebančnemu sektorju, torej gospodinjstvom, podjetjem in drugim nebančnim institucijam, so pojasnili v Banki Slovenije.

Posojila nebančnemu sektorju so se decembra okrepila za 181 milijonov evrov, s čimer se je medletna rast glede na november zvišala za 1,5 odstotne točke na 6,3 odstotka. "K porastu kreditiranja v lanskem letu sta največ prispevala okrepitev stanovanjskih posojil in oživitev posojil nefinančnim družbam," so izpostavili v centralni banki in dodali, da se je pomembno povečal tudi obseg posojil tujcem.

Obseg potrošniških posojil je bil medletno še naprej nižji, in sicer za 4,6 odstotka, a se je zaostajanje glede na predhodne mesece zmanjšalo.

Delež nedonosnih izpostavljenosti se je po štirih mesecih mirovanja na ravni celotnega portfelja decembra ponovno znižal, in sicer na 1,2 odstotka. V celotnem letu je znižanje znašalo 0,7 odstotne točke, "k čemur je pomembno prispevalo nadaljnje zniževanje deleža nedonosnih izpostavljenosti v sektorju nefinančnih družb".

"Kot edina dejavnost z rastjo nedonosnih izpostavljenosti v času pandemije izstopa gostinstvo, ki je decembra s 13,2-odstotnim deležem nedonosnih izpostavljenosti predstavljalo 22 odstotkov vseh nedonosnih izpostavljenosti v sektorju nefinančnih družb," so pojasnili Banki Slovenije.

Pri prebivalstvu je delež nedonosnih izpostavljenosti ostal enak kot pred enim letom – pri dveh odstotkih.

Vloge nebančnega sektorja so se decembra povečale za 955 milijonov evrov, s čimer so bile medletno višje za 8,5 odstotka. Lani je tako povečanje vlog močno presegalo povečanje posojil. Rast vlog gospodinjstev je bila lani 6,8-odstotna, rast vlog podjetij pa 12-odstotna. Nadaljevalo se je izrazito povečevanje vpoglednih vlog.

Višji neobrestni prihodki

"Gibanje dohodkovnih kategorij se je do konca leta še nekoliko izboljšalo," so nadalje zapisali v Banki Slovenije. Ob izvzetju predlanskih enkratnih učinkov, povezanih z združitvijo dveh bank, so neobrestni prihodki presegli predlanske za 11,9 odstotka, bruto in neto dohodek pa sta bila od predlanskega višja za 4,1 oz. 11,1 odstotka.

Neto obrestni prihodki so bili glede na predhodno leto nižji za 2,2 odstotka, a se je medletni zaostanek do decembra postopoma zniževal. V letu 2021 se je nadaljevalo tudi upadanje neto obrestne marže, ki je decembra znašala 1,41 odstotka. Operativni stroški so bili lani primerljivi s predlanskimi (–0,2 odstotka).

Količnik skupne kapitalske ustreznosti in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) sta v tretjem četrtletju lani ostala solidna, so ocenili v centralni banki. Prvi je na konsolidirani osnovi znašal 18,5 odstotka, drugi pa 17 odstotkov.

"Ocenjujemo, da je v večini bank presežek nad kapitalskimi zahtevami zadosten, da bi te bile izpolnjene tudi po uveljavitvi zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja posojil v švicarskih frankih," so še zapisali.