Anketa ameriške banke Bank of America kaže, da se 32 odstotkov poznavalcev po vsem svetu trenutno bolj kot covida in inflacije boji morebitnega prehitrega Fedovega zaostrovanja denarne politike oziroma zmanjšanje obsega odkupovanja obveznic (taper-tantrum). Za 27 odstotkov upravljavcev premoženja je skrb številka ena inflacija, le še 15 odstotkov pa se boji covida-19. Tveganja so torej zdaj povezana s pregrevanjem gospodarstva, ne s kakšno recesijo. Če bi centralna banka ukrepala preveč silovito, bi donosnosti obveznic naraščale še bolj, kot so v prvem letošnjem četrtletju, ko je bila zahtevana donosnost pri 10-letni obveznici že 1,77-odstotna.
Pozna faza bikovskega trenda
Aprilska anketa banke BoA je še pokazala, da kar 50 odstotkov vprašanih verjame v okrevanje gospodarstev v obliki črke V. Za 74 odstotkov profesionalcev je kriptotržišče v balončku, potem ko se je po lanski izjemni rasti vrednost bitcoina letos spet več kot podvojila, medtem ko jih le 7 odstotkov meni, da je tako tudi na delniških trgih. Dve tretjini vprašanih pravi, da gre zgolj za pozno fazo bikovskega trenda, ki je spodbujen z vsemi ekonomskimi in monetarnimi spodbudami. Wall Street je tudi v zadnjem tednu pridobival (Dow Jones se je zvišal za 1,2 odstotka), prve objave poslovnih rezultatov pa opravičujejo visokoleteče napovedi, ki govorijo celo o tem, da bodo ameriške korporacije dobiček prvega četrtletja (v primerjavi z istim lanskim obdobjem) povečale za več kot 30 odstotkov.
Madoff tudi pionir metode PFOF
V zaporu v ZDA je v starosti 82 let umrl "avtor" največje Ponzijeve sheme Bernard Madoff, ki je bil obsojen zaradi ogoljufanja vlagateljev za 65 milijard dolarjev. Madoff je med drugim tudi pionir metode PFOF (payment for order flow – plačilo za posredovanje naročila), ki jo uporabljajo vsi diskontni borzni posredniki. Newyorška borza NYSE je bila dolgo proti takšni praksi, a jo je februarja 2009 ob zeleni luči regulatorja SEC tudi sama uvedla na svoji elektronski platformi. Velik razmah je dobila ob pojavu ameriškega spletnega borznega posrednika RobinHooda, ki je leta 2013 s trgovanjem brez provizij sprožil val odobravanja predvsem med mlajšimi vlagatelji, konkurenco pa prisilil, da je sledila njegovemu zgledu.
Ni zastonj kosil
Kako je mogoče, da nekdo lahko preživi, ne da bi svojim strankam zaračunaval provizijo, pa čeprav samo polodstotno, kot denimo borza Bitstamp? Tudi tukaj ni zastonj kosil. Gre za dogovor med diskontnim posrednikom in vzdrževalcem likvidnosti trga, ki v zameno za to, da jim posredniki posredujejo naročila svojih strank, vrnejo del razlike med nakupno in prodajno vrednostjo naročila, dodatno pa lahko diskontni posrednik zasluži še z zaračunavanjem obresti na izposojena sredstva. Robinhood je s PFOF-modelom (večina poslov je šla prek družbe Citadel Securities) samo v zadnjem lanskem četrtletju zaslužil približno 200 milijonov dolarjev. Praksa je sicer etično sporna, v Evropi in Kanadi je tudi prepovedana.
Dow Jones (New York) | 34.200 točk (tedenska sprememba: +1,2 %) |
S & P 500 (New York) | 4.185 točk (+1,4 %) |
Nasdaq (New York) | 14.052 točk (+1,1 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 15.459 točk (+1,5 %) |
Nikkei (Tokio) | 29.789 točk (-0,5 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1044 točk (3,4 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +0,09 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +1,59 % |
EUR/USD | 1,1985 (+0,7 %) |
EUR/CHF | 1,1026 (+0,2 %) |
bitcoin | 55.800 USD (-7,5 %) |
nafta brent | 66,96 USD (+6,4 %) |
zlato | 1.774 USD (+2,3 %) |
evribor (šestmesečni) | -0,512 % |
Nafta do leta 2050 vredna le še 10 dolarjev?
Cene nafte so se v zadnjem tednu zvišale za šest odstotkov, kar je tudi posledica Opecovega aprilskega poročila, v katerem kartel napoveduje, da se bo svetovno povpraševanje po nafti letos povečalo na 96,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar je malenkost več od marčevske napovedi. Zanimivo je razmišljanje energetske analitske družbe Wood Mackenzie. Če se bodo razvite države v skladu z dogovorom v Parizu resno lotile zaveze, da bodo do leta 2050 omejile globalno segrevanje za dve stopinji, bi povpraševanje po nafti drastično padlo (za 70 odstotkov v primerjavi z današnjo vrednostjo), cena črnega zlata pa bi v tem primeru lahko strmoglavila na 10 dolarjev, pravijo pri družbi Wood Mackenzie.
Hej, postal sem dogemilijonar!
Na trgu kriptovalut so padali novi mejniki, a danes zgodaj zjutraj tudi streznitev – bitcoin je nenadoma padel za več kot 10 odstotkov in se spustil na 51 tisoč dolarjev. Zgodba zase je spet dogecoin, kovanec, ki je leta 2013 nastal bolj kot šala. Njegova vrednost se je zadnji teden povzpela za osupljivih 630 odstotkov, če vemo, da je bil 9. aprila tečaj še 0,06 dolarja, v petek pa že 0,43 dolarja (danes zjutraj je cena sicer padla na 0,25). Rast je spodbudil Elon Musk z nekaterimi tviti, svoje so dodali tudi uporabniki spletnega foruma Reddit (oziroma skupnosti SatoshiStreetBets), ki že nekaj časa favorizirajo dogecoin, vse skupaj pa še spodbujajo objave, kot so "hej, postal sem dogemilijonar!" Tako je namreč zapisal eden od uporabnikov in v dokaz pripel stanje svojega računa, ki res kaže več kot milijonsko pozicijo v dogu.
Kdo bo bedak, ki bo kupil po najvišji ceni?
Tržna kapitalizacija doga (mimogrede: za razliko od bitcoina ima neomejeno ponudbo) se je povsem približala 50 milijardam dolarjev, s čimer se je za nekaj časa ta kovanec prebil celo med pet največjih kriptovalut. Gre za klasično teorijo večjega bedaka, opozarjajo kritiki. "Ljudje ne kupujejo kriptovalut zato, ker v njih prepoznavajo vrednost, ampak zato, ker verjamejo, da bodo prišli novi in novi vlagatelji in kupovali po še višji ceni. Takšen balonček bo naposled počil, in kdor ne bo pravočasno prodal, bo ostal praznih rok. Kdaj se bo to zgodilo, pa je seveda nemogoče napovedati, a že en večji prodajalec lahko z izstopom iz naložbe, kot je doge, povzroči hud padec," je za CNBC povedal David Kimberley (Freetrade).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje