Belgijski KBC je v petek zaradi zahtev Evropske komisije po odprodaji nestrateških naložb svoj delež v Novi Ljubljanski banki prodal slovenski državi po najnižji ceni - en evro za delnico oziroma skupno dobrih 2,7 milijona evrov. Država bo sodelovala tudi pri programu prestrukturiranja, ki ga bo moral NLB uskladiti z Evropsko komisijo. V okviru tega je finančni minister Janez Šušteršič že v petek pojasnil, da bi bilo za državo idealno, če bi dokapitalizacijo izvedli po prenosu slabih terjatev, ko bi bilo jasno, koliko denarja je sploh potrebnega.
Nov moment v zgodbo o vnovični kapitalski krepitvi NLB-ja je vnesla odločitev ustavnega sodišča, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, protiustavna. To je omogočilo uveljavitev zakona, s katerim bo država sistemsko sanirala slabe terjatve v bančnem sistemu.

V začetku prihodnjega leta bo država tako tudi uradno postala 86-odstotna lastnica Nove Ljubljanske banke. Iz nadzornega sveta konec leta izstopata oba predstavnika KBC-ja, odhaja tudi KBC-jev član uprave. Kadre, pravijo na NLB-ju, bodo dopolnili do konca prvega četrtletja prihodnjega leta.
Kmalu lepšanje bilanc NLB-ja
V roku treh mesecev se bodo na slabo banko začele prenašati tudi slabe terjatve NLB-ja. Če njena kapitalska ustreznost v tem času pade pod 7 %, se bo 320-milijonsko hibridno posojilo, ki ga je banki dala država junija, pretvorilo v lastniški delež.

Poleg tega bo potrebna še dokapitalizacija NLB-ja. Čeprav ne bo izglasovana danes, pa bi jo bilo najbolje izvesti po prenosu slabih terjatev, ocenjuje finančni minister, ki od NLB-ja zahteva prodajo nestrateškega premoženja, tudi nepremičnin, zapiranje nedonosnih poslovalnic in aktivno sodelovanje pri iskanju vlagateljev. Banka sicer z novo upravo pospešeno izvaja potrebno prestrukturiranje.