Nekdanji finančni minister Franc Križanič, ki si je sicer prizadeval, da NLB ostane v lasti države, je povedal, da gre pri prodaji deleža KBC-ja državi za poslovno odločitev, enako tudi pri dogovorjeni ceni delnice. Sam pa takšne poteze KBC-ja ni pričakoval.

Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB-ja v deležu do 25 odstotkov plus eno delnico, kot jo predvideva koalicijska pogodba zdajšnje vlade, velik udarec za slovensko gospodarstvo. "Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov," je dejal Križanič.

Vrednost posla odraža stanje v banki
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je izpostavil, da je imel KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let tudi svojega predstavnika v upravi NLB-ja, tako da "cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB-ju".

V KBC-ju so po Lahovnikovem mnenju očitno ocenili, da ni smiselno čakati na strateškega vlagatelja, ki bi kupil banko po višji ceni kot en evro za delnico, saj država vztraja pri kontrolnem lastništvu banke.

"Noben resen investitor pa ne bo ponudil bistveno več, če ne bo imel možnosti predčasne zamenjave nadzornega sveta in uprave banke po prevzemu. Z drugimi besedami, nihče ne bo vložil v banko več sto milijonov evrov in ob tem pristal, da se bo lahko politika zaradi kontrolnega lastniškega deleža še naprej vmešavala v poslovanje banke," je povedal Lahovnik.

Lahovnik tudi meni, da je omenjena transakcija podatek, kolikšen je oportunitetni strošek "nacionalnega interesa" državnega lastništva v NLB-ju. Namesto da bi država leta 2002 prodala KBC-ju celoten lastniški delež za 1,3 milijarde evrov, kolikor so bili takrat pripravljeni plačati v KBC-ju, se je država temu v imenu t. i. nacionalnega interesa odpovedala.

Če pa k temu prištejemo še državne dokapitalizacije, oportunitetni strošek vzdrževanja državnega lastništva v imenu nacionalnega interesa zaradi slabega državnega upravljanja banke znaša prek dve milijardi evrov oziroma več kot 1000 evrov na vsakega državljana, ugotavlja Lahovnik.

Slab signal potencialnim vlagateljem?
"Država je v preteklosti vedno znova dokazovala, da lastniško ne zna upravljati z bankami, in vprašanje je, če se bo to v prihodnje spremenilo," je ocenil analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic, ki sicer meni, da z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki jo zna dobro upravljati. Toda glede na dejstvo, da je imela država že do zdaj prevladujoč vpliv v banki, bistvenih sprememb ne gre pričakovati.

Šimnic tudi meni, da je realno težko oceniti, kakšna je vrednost banke, glede na dejstvo, da je KBC prodal svoj delež za slabih 2,8 milijona evrov. "Je pa vrednotenje te transakcije predvsem posledica šibkega stanja v NLB-ju in neugodnega položaja prodajalca," je povedal Šimnic, saj je KBC moral svoj delež nujno prodati.

Belgijska finančna družba pa tako ali tako ne bi sodelovala pri prihodnjih dokapitalizacijah, razvodenitev kapitala bi bila vse večja, lastniški vpliv vse manjši, posledično pa bi se zmanjšali tudi vrednost in možnost prodaje njihovega deleža v NLB-ju, je pojasnil Šimnic.

Umik tujega lastnika je ocenil kot negativen signal za tuje vlagatelje, ki jih bo v prihodnje še težje prepričati, da bi vlagala v podjetja v delni državni lasti, še posebej pa v državne banke.

"KBC je namreč s to potezo kalvarijo v Sloveniji le končala in njene usode drugi vlagatelji ne bi želeli ponoviti. Medtem ko bi mogoče poizkus skupne prodaje v navezi s KBC-jem vseeno pripeljal do umika države iz NLB-ja, pa je reševanje banke sedaj povsem na ramenih države oz. davkoplačevalcev," je še poudaril Šimnic in dodal, da sicer obstaja upanje, da bo v nadaljnjih korakih država našla strateškega vlagatelja. Vendar bo to težko doseči, ker so dozdajšnje izkušnje s slovensko državo glede umika iz gospodarstva zelo slabe.

Cena en evro je visoka
Primož Cencelj iz družbe KD Skladi je ceno en evro na delnico, kolikor je plačala država za KBC-jev delež, označil za visoko. Odkup deleža NLB-ja od KBC-ja pa bo državi po njegovem mnenju lahko omogočil enostavnejšo sanacijo in odprodajo, saj bo v prodajnem konzorciju sedelo manj lastnikov.

"Situacija okoli NLB-ja je pričakovana v kontekstu zakona o slabi banki. Močnejši pozitiven signal tujim vlagateljem ter investitorjem v slovenske obveznice pa bi država poslala ob uspešni prodaji oziroma privatizaciji," je povedal Cencelj.

NLB mora biti stabilna banka
"Želimo si, da bi NLB čim prej spet funkcioniral kot najpomembnejša banka za slovensko gospodarstvo, ki bo lahko gospodarstvo tudi servisirala," je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič in dodal, da je zelo zaskrbljen nad razmerami, ko nekatere fizične osebe dobijo v NLB-ju kredite ceneje kot najuspešnejša slovenska podjetja.

Predsednik GZS-ja je tudi spomnil, da smo pri sanaciji NLB-ja izgubili nekaj let. "Vemo, zakaj je v NLB prišlo do razmer, v kakršnih je sedaj, ampak žal se je ta sanacija, predvsem z dokapitalizacijo, odvijala prepočasi," je poudaril Milič.

Banka Slovenije: Prodaja večjega svežnja je prednost
Po mnenju Banke Slovenije državna prodaja večjega svežnja delnic NLB-ja predstavlja določeno prednost pri iskanju strateškega lastnika. Večji svežnji so namreč običajno zanimivejši za vlagatelje in dajejo tudi ugodnejšo pogajalsko pozicijo pri ceni, so v zvezi z državnim odkupom lastniškega deleža NLB-ja od belgijske finančne družbe KBC razložili v Banki Slovenije.
SD odločitev pozdravlja, DL za čimprejšni umik države
Poslanec SD-ja Janko Veber je odkup KBC-jevega deleža pozdravil, saj da so se že ves čas zavzemali za nacionalizacijo njegovega deleža v NLB-ju.

"V kolikor bomo prodali banko, pomeni, da prodamo tudi vse tiste deleže v podjetjih, ki jih ta banka ima zaradi podeljenih kreditov. To pomeni, da se ne prodaja samo banka, ampak prodajajo tudi deleže v slovenskih podjetjih, kar pa je izjemno nevarno zaradi izgube delovnih mest in interesov novih lastnikov, da ta podjetja čim prej izčrpajo in odpeljejo kapital iz Slovenije," je povedal. Proti prodaji so tudi v PS-ju.
Iz Državljanske liste so sporočili, da zagovarjajo izstop politike iz gospodarstva, v DeSUS-u pa so izstop KBC-ja pričakovali, saj niso dosegli svojih načrtov. Tudi v NSi-ju so podprli namero države o nakupu deleža.