Nekdanji finančni minister Franc Križanič je v pogovoru za Večer ocenil razvoj dogodkov okoli upravljanja državnega premoženja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki jo je uvedla njegova vlada, je po Križaničevem mnenju upravičila pričakovanja, pot, ki jo je začrtala, pa prava.
Prepričan je, da AUKN ni bil le politični podaljšek do obvladovanja kapitala. "Institucija je bila izrazito samostojna, seveda pa je bila odgovorna za rezultate in za zaščito stabilnega lastništva tam, kjer je to za delovanje našega gospodarstva neizogibno potrebno," je dejal.
S skrbnim nadzorom je namreč omogočila izboljšanje poslovnih izidov, je zatrdil Križanič. "Torej je sledila zaščiti slovenskega interesa na področju, kjer imamo podjetja s stabilnim lastništvom," je dejal.

Ko pa so bili rezultati slabi, je AUKN vztrajal pri zamenjavah članov nadzornih svetov in uprav. "Pri tem je bil včasih uspešen, drugič tudi ne. Ni bil uspešen pri NLB-ju. Kako je bil uspešna pri Novi Kreditni banki Maribor, se bo pokazalo," je izjavil nekdanji minister.
"Branik slovenske lastnine pred tujimi prevzemi"
Težava je nastala, ko se je agencija postavila kot branik zaščite slovenske lastnine pred prevzemi iz tujine. Takrat so se začeli pritiski lobistov, je zatrdil: "Pri vsaj enem načrtovanem prevzemu je bilo očitno, da prevzemnik načrtuje precejšnja sredstva za vplivanje na slovensko javno mnenje in sprejemljivost prevzema."

"Zdajšnja koalicija v blatenju ni sodelovala"
Skupina novinarjev pod neposrednimi vplivi lobijev je po besedah Križaniča zagnala stroj blatenja AUKN-ja. "Moramo pa biti jasni. Člani sedanje vladne koalicije s tem blatenjem niso imeli nič. V njem niso sodelovali," je povedal.

Aktualna vlada želi AUKN nadomestiti z osrednjim državnim premoženjskim holdingom. Križanič je kritičen: "Janševa vlada dela velik korak nazaj, kar se kaže tudi v nenavadnem imenovanju članov nadzornih svetov. To se bo odrazilo tudi v poslabšanih poslovnih izidih podjetij v pretežno državni lasti."

"Rok je izsilila slovenska centralna banka"
Zgodba okoli nedavne dokapitalizacije NLB-ja, kjer je sprva svoj vložek napovedala solastnica KBC in ga tik pred zdajci odpovedala, je po Križaničevih besedah kompleksna. "30. junij za dokapitalizacijo je bil izsiljen rok. In izsilila ga je slovenska centralna banka. Njena vloga je bila tukaj spet skrajno nepremišljena," je zatrdil Križanič.

Vse to, tako Križanič, stopnjuje padec kreditne dejavnosti za gospodarstvo. "Vendar ko regulator postavi zahtevo, jo je treba upoštevati. Slovenska vlada je v primeru dokapitalizacije NLB-ja reagirala edino smiselno in zaščitila varnost svoje sistemske banke," je dejal.

Odgovornosti Šušteršiča ne vidi
V tem primeru zato ne vidi odgovornosti ministra Janeza Šušteršiča. Problem vodenja slovenske fiskalne politike vidi v znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb in prenehanju vztrajanja pri povečani davčni disciplini (med drugim s preložitvijo začetka projekta uvedbe t. i. davčnih blagajn).