Komisija DZ za nadzor javnih financ od agencije za upravljanje kapitaliskih naložb pričakuje, da bo prevetrira sumljive posle v Novi Ljubljanski banki. Podprli so tudi predlog Janka Vebra (SD), naj se pregleda zlasti kreditiranja v velikih zneskih ter opravljenih nalog organov NLB-ja, nato pa se pripravi podlage za vložitev tožb.

Da NLB potrebuje pregled poslovanja, je bila edina točka, s katero so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. V vseh drugih točkah glede najnovejšega dogajanja v NLB, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, so se njihova mnenja razhajala. Opozicija je menila, da je dokapitalizacija NLB potekala netransparentno, ter da je nujno treba odgovoriti na to, kakšno je dejansko stanje v banki in kdo je za to odgovoren. Medtem je koalicija menila, da je dokapitalizacija končana, da je vse jasno in da seja ni več potrebna.

Andrej Šircelj (SDS) je menil, da seja ni potrebna, saj je bila sklicana zato, ker je opozicija menila, da se NLB prodaja pod mizo. "Očitki, da se NLB privatizira, da bo KBC postala večinski lastnik in da bo NLB poslala njena podružnica, da bodo z NLB pod KBC prešle nekatere družbe, kot so Mercator, ne držijo. Nič od tega se ni zgodilo, ker je na to imela pripombe Evropska komisija in ker ima KBC določene obveze," je povzel.

Poslanci opozicije so bili močno ogorčeni nad navedbami, da je o dokapitalizaciji NLB vse jasno. "To je sramota," je menila Alenka Bratušek (PS) in poudarila, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se zares dogaja. Veber je med drugim izpostavil, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD pred njo predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe namesto KBC bi morala vlada načrtovati že v začetku, je menil.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec pa je pojasnil, da je bil to njihov rezervni scenarij, ki ga je zahteval tudi regulator. Ob tem je tudi zatrdil, da KBC v nobenem primeru ne bi mogla prevzeti NLB. "To KBC-ju preprečuje Evropska komisija," je poudaril.

Podatke o razmerah v banki dobila tudi vlada
Da bo skrbni pregled NLB-ja končan v teh dneh, je pretekli četrtek napovedal tudi minister Janez Šušteršič, ki je hkrati pojasnil, da se morajo najprej z njim seznaniti glavni akterji v NLB-ju, šele nato bodo z njegovimi izsledki seznanili javnost. To naj bi se zgodilo v nekaj tednih, je takrat dodal.

Skrbni pregled je bil po ministrovih besedah "najbolj skrben skrbni pregled", v okviru katerega so pregledali "vsako mapo" v NLB-ju. Prinesel naj bi številke, koliko slabih posojil dejansko ima banka, kako so zavarovana oz. izterljiva, bil pa naj bi podlaga tudi za ugotavljanje odgovornosti za stanje v banki.

Tudi premier Janez Janša je v sredo v Lenartu dejal, da je vlada v teh dneh dobila prve resne podatke o razmerah v NLB-ju, o drugih bankah pa podatkov še nima. Razmere v NLB-ju lahko Slovenija po njegovem mnenju obvlada sama, vendar bo morala sprejeti določene ukrepe, ki jih bo v DZ poslala še ta mesec.