V dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke bosta poleg države namesto belgijskega KBC-ja sodelovala paradržavna sklada Kad in Sod. Nova Ljubljanska banka bo tako naposled ugodila zahtevi Evropske bančne agencije po 381 milijonih evrovdodatnega kapitala.

KBC leta 2009 potreboval pomoč
A zakaj se je zapletlo pri najprej obljubljenem sodelovanju KBC-ja, ki bi naj prispeval 61 milijonov svežih sredstev? Banka KBC je leta 2009 v primežu finančne krize potrebovala pomoč in odprodala določene investicije, tudi naložbo v Novi Ljubljanski banki. Če bi evropski regulatorji zdaj Belgijcem dovolili izjemo, torej namesto dezinvestiranja celo sodelovanje v dokapitalizaciji, bi se lahko sprožil plaz negodovanja v drugih bankah.

Poznavalci dogajanja so sicer pretekli teden izražali začudenje nad napovedanim sodelovanjem KBC-ja, ki je že leta 2006 občutil, kaj pomeni slovenski nacionalni interes. Do takrat si je namreč obetal večinski delež v NLB-ju in postopen umik slovenske države iz banke. Kar se ni zgodilo.

Država znova krepi lastništvo
Pravzaprav se zdaj znova krepi lastništvo države v NLB-ju, toda moramo priznati, da iz čisto drugačnega razloga. Banka na zahtevo evropske bančne agencije potrebuje dodaten kapital in po potrditvi organov upravljanja obeh družb ga bosta zagotovila sicer že lastnika banke, Kad in Sod. Iz lastnih rezerv bosta vplačala 61 milijonov evrov, skupaj z njima se bo državni delež banke zato povečal na skoraj 60 odstotkov.

Nekdo pač mora prispevati kapital,in to bo znova država. Kar pa je, roko na srce, v teh časih državnih pomoči in nacionalizacij bank čisto običajna poteza. Pomembneje je, kako naprej. Skrbni pregled banke je opravljen, v rokah ga imajo lastniki. Menda ne kaže tako grozne slike.

Kdo bo vstopil v banko?
Kakor koli, banko bo treba odrešiti slabih naložb, minister za finance Janez Šušteršič pravi tudi, da bi do konca leta našli dodatnega zasebnega vlagatelja, ki bi državi omogočil le še ohranitev strateškega deleža v banki. A kdo bi želel vstopiti v banko, pod kakšnimi pogoji? Poznavalci pravijo, pod tremi: da bo cena delnic nizka, da bo stanje v banki transparentno in da po NLB-ju neha lomastiti politika.

Maja Derčar, Radio Slovenija