Tehnološki indeks Nasdaq (12.494 točk) se je v torek znižal tretjič zapored, tokrat za več kot odstotek, medtem ko se je Dow Jones (32.774) znižal le za 0,18 odstotka. Dva pomembna proizvajalca polprevodnikov sta razočarala analitike, v ponedeljek Nvidia, v torek Micron. Nvidia je v preliminarno objavljenih četrtletnih rezultatih (uradni bodo znani 24. avgusta) sporočila, da so bili prihodki drugega četrtletja po prvi oceni le 6,7 milijarde dolarjev (močno pod pričakovanih 8,1 milijarde), kar je ceno delnic ta teden zbilo za več kot desetino. Tudi Micron je opozoril, da bodo njegovi četrtletni prihodki nižji od napovedi, saj poslovanje hromijo makroekonomski dejavniki (predvsem inflacija) in motnje v dobavnih verigah.

Julijska inflacija naj bi bila nižja od junijske
Danes je vse v znamenju zelo pomembne objave julijske ameriške inflacije. Že vse od marca, ko je bila inflacija nekaj več kot osemodstotna, vlagatelji upajo, da bo sledil preobrat, toda iz meseca v mesec je slabše. Junijska inflacija je bila 9,1-odstotna, tokrat pa se je rast cen (tudi zaradi padca nafte WTI pod 90 dolarjev) malenkost umirila. Inflacija je bila 8,5-odstotna, kar je malce manj od napovedi ekonomistov (8,7 %). Če bi sledilo novo negativno presenečenje (in še višja inflacija kot junija), bi bile posledice na finančnih trgih hitro opazne, tako pa so se delniški indeksi obrnili navzgor, mdtem ko je dolar hitro izgubil več kot odstotek vrednosti.

Bo Šrilanka prva padla domina?
Dolar (za evro je treba trenutno plačati nekaj več kot 1,03 dolarja) je letos v primerjavi s košarico valut porasel za deset odstotkov in je blizu najvišje vrednosti v zadnjih dveh desetletjih. Vlagatelji so, zaskrbljeni zaradi nevarnosti svetovne recesije, dolar sprejeli kot varno pribežališče, dodaten čar pa so tudi obrestne mere, ki se v ZDA zvišujejo hitreje kot drugod (Fed je letos obresti zvišal za 2,25 odstotne točke). Približno polovica svetovne trgovine poteka v dolarjih in močan dolar seveda ni v interesu podjetij v Evropi, Aziji, Avstraliji ... Tudi številne vlade so v težavah, saj dolg, denominiran v dolarjih, postaja neobvladljiv. V Šrilanki je (ob hitrem kopnenju deviznih rezerv) to že povzročilo hudo gospodarsko krizo in prejšnji mesec tudi odstop predsednika. A to ne bo veliko pomagalo, kriza naj bi trajala najmanj do konca prihodnjega leta.

Naša valuta, vaš problem
Glavna težava držav v razvoju je, da si na obvezniških trgih večinoma ne morejo izposojati denarja v svoji valuti, tako da je edina izbira dolar. Ko ta močno pridobiva vrednost, tako kot letos, nastanejo težave, začne se beg kapitala, saj tako podjetja kot posamezniki dvigajo denar in iščejo varni pristan v dolarju, kar še bolj navzdol potiska vrednost lokalne valute. Pakistanska rupija je julija padla najnižje v zgodovini, državi pa grozi bankrot. Tudi v Egiptu je opaziti beg kapitala. Vse tri države so se morale na pomoč obrniti k Mednarodnemu denarnemu skladu. Zelo ranljivi so Tunizija, Gana, Kenija, Salvador, Argentina, piše CNN. Kriza s trgov v razvoju bi seveda negativno vplivala tudi na zahodna gospodarstva. Skratka, še vedno je aktualna več kot 50 let stara izjava tedanjega ameriškega finančnega ministra Johna Connallyja, s katero je zabil še en žebelj v krsto vse bolj propadajočega brettonwoodskega sporazuma: "Dolar je naša valuta, ampak vaš problem."

Fed in ECB tudi septembra s pogumnim dvigom obresti
Ameriška centralna banka se bo naslednjič sešla 21. septembra, verjetnost, da bo Fed obresti že tretjič zapored zvišal za 75 bazičnih točk, je po petkovi objavi podatkov o zelo ugodnih gibanjih na trgu dela (brezposelnost je pri 3,5 odstotka spet takšna kot pred epidemijo) približno tretjinska. Tudi Evropska centralna banka bo po julijski akciji, ko je obresti zvišala za 50 bazičnih točk, septembra skoraj gotovo ukrepala z isto "močjo". Dejanja centralnih bank so logična, imela pa bodo zelo verjetno neprijetno posledico: recesijo. Po letu 1955 so bila tri obdobja, ko je ameriška centralna banka tako močno kot letos zviševala obrestno mero: 1973, 1979 in 1981. V vseh treh primerih je v šestih mesecih sledila recesija. Ta je tehnično že prisotna (tako v prvem kot v drugem četrtletju se je BDP v ZDA znižal), a nacionalni urad za ekonomske raziskave vseeno recesije še ni razglasil, saj so številni preostali kazalniki zdravja domačega gospodarstva spodbudni.