Projektni svet za civilni nadzor sprašuje, zakaj so nastale zamude, kakšne so posledice in zakaj potrjenega terminskega načrta ni. Opaža tudi številne čeri, ki bodo onemogočale polno izkoriščenost drugega tira.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Alenka Terlep, so težava prednostne naloge pri nadgradnji v dvotirne proge, vodenje tranzitnega prometa skozi središče Ljubljane in ozka grla. Vladi priporoča večji nadzor nad porabo enormnih sredstev, ki se stekajo v Slovenske železnice. Za premostitev kanjona Glinščice, kjer je nastal velik del zamud, pa navaja pomanjkljive predhodne raziskave, ki niso ugotovile spornosti trase.

Kako je s premoščanjem kraških jam? Od predvidenih 110 so na trasi odkrili 90 jam.

"Kar me skrbi kot geografa, je zasipanje in praktično onemogočanje vodnega pretoka," je za Radio opozoril Damir Josipovič iz civilnega nadzora.

Zapiranje pretokov vode je lahko ob nenadnih hudih nalivih zelo nevarno. Pri premoščanju sodelujejo hidrologi in krasoslovci. "Ti so določili, kje je treba narediti prosto pot vodi, ki ji ne smemo spreminjati poteka," je pojasnil postopek Drago Dvanajščak iz 2TDK-ja.

Tam, kjer so naleteli na kanale oziroma so predvideli možno pretakanje vode, so "vstavili ali okrogle cevi, več cevi skupaj ali pa material, ki je prepusten za vodo, nekje pa celo oba ukrepa", je še pojasnil.

Sorodna novica Poročilo: Vodenje projekta drugi tir se izboljšuje, a je še vedno nezadovoljivo

Jadran Bajec: Veliki zahtevki za dodatna dela so do neke mere celo nesramni

Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi osmega poročila o izgradnji projekta danes v Ljubljani povedal predsednik projektnega sveta Jadran Bajec, so aktualni problemi pri projektu izgradnje drugega tira povezani z medlimi odzivi pristojnega ministrstva in vlade na težave, na katere so opozarjali že v svojih predhodnih poročilih.

"Odsek med Črnim Kalom in Koprom bi moral biti končan že junija lani, imamo problematiko na stroškovnem delu. Veliki zahtevki za dodatna dela so po našem prepričanju neupravičeni, neutemeljeni in do neke mere celo nesramni," je nanizal ugotovitve ter ob tem opozoril tudi na problematiko samega nadzora projekta in kakovosti opravljenih del.

"Gradbinec bo zelo težko šel z gradbišča pred letom 2027"

Civilni nadzorniki dvomijo tudi o uresničitvi napovedi pristojne ministrice, da bodo prvi vlaki po novi progi zapeljali v prvi polovici prihodnjega leta. "Projekt se nikoli ne konča takrat, ko gre gradbinec z gradbišča, in tudi v tem primeru bo gradbinec zelo težko šel z gradbišča pred letom 2027," je menil Bajec in opozoril na dolgotrajnost postopkov pridobivanja uporabnega in obratovalnega dovoljenja v državi.

"Ta konec se po našem mnenju ne bo zgodil pred 31. marcem 2027. Bili bi zelo veseli, če bi investitor, ministrstvo ali kdo drug rekel, da bo mogoče dobiti obratovalno dovoljenje prej, vendar očitno tega junaka ni," je prepričan Bajec.

Glede zapletov zaradi težav turškega partnerja pri projektu, podjetja Yapi Markezi, pa je Bajec pojasnil, da so z informacijo, da slednji ne plačuje svojih dobaviteljev, seznanjeni že kar nekaj časa. Dodal je, da takšni primeri pri takšnih projektih sicer niso nekaj nenavadnega, pri čemer je potegnil vzporednice s primerom izgradnje predora Markovec. "Po naših informacijah ni problem v tem, da je Yapi Markezi insolventen, problem je, da za ta problem ni rešitve oziroma ni jasno napisanega pogodbenega ali drugega dogovora, iz katerega bi bilo jasno razvidno, kdo bo kaj naredil in do kdaj, ter to seveda uskladil tudi z drugimi izvajalci na tem projektu," je opozoril.

Omenili tudi problem podražitve projekta

Na problem podražitve projekta in naslovitev 350-milijonskega zahtevka glavnega izvajalca del Kolektorja CPG na nadzornega inženirja DRI zaradi zapletov pri gradnji v dolini Glinščice sredi marca sta opozorila tudi druga dva člana projektnega sveta Damir Josipovič in Emil Milan Pintar.

"Ostaja tudi problem, da ni bilo nikoli razčiščeno, zakaj je bilo potrebno tako astronomsko plačilo za pripravo investicijskega programa, ki ga je izdelalo podjetje Deloitte," je poudaril Josipovič. Kot je spomnil Pintar, je priprava programa stala več kot milijon evrov, medtem ko se normalna cena za to sicer giblje med 30.000 in 50.000 evri.

Pintar pa je opozoril tudi na nenavadno visoka sredstva, ki so predvidena za vodenje in nadzor. "V primerjavi s podobnimi projekti v tujini so približno dvakratna, seveda ves čas odpirajo vrsto dodatnih vprašanj, namreč željo nekaterih institucij, da se definirajo kot nadzorne institucije," je opozoril Pintar, ki se čudi tudi nad sklenitvijo pogodbe z drugim podjetjem, s katerim se je za potrebe nadzora za eno leto angažiralo 200 inženirjev. "Kaj delajo ti ljudje, odgovora mi nimamo," je poudaril.

Članom projektnega sveta za civilni nadzor nad projektom izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom je nedoumljivo tudi to, zakaj sta se investitor oziroma država odločila, da se za ta pomembni odsek železniške proge uporablja "zastarel tip napajanja oziroma enosmerni tok". "S tem je povezano tudi razdrobljeno upravljanje in netransparentnost, vsaj z vidika javnosti, neznane namere vseh deležnikov, vključno tudi s Slovenskimi železnicami," je podčrtal Josipovič.

Ob tem so sodelujoči na novinarski konferenci opozorili tudi na nepravočasno izročanje dokumentov članom sveta s strani pristojnih deležnikov ter na neučinkovito in slabo medsebojno sodelovanje med njimi.

"Sklepna ocena delovanja pristojnih ministrstev, organov v sestavi in investitorja za leto 2024 je pozitivna zgolj pogojno zaradi manj ažurnega sodelovanja 2TDK s projektnim svetom. Kljub opaženemu napredku v preteklosti pa za drugi del ocenjevalnega obdobja ocena ne more biti pozitivna. Prišlo je namreč do pomembnih zamolčanj podatkov, s katerimi bi moral biti svet seznanjen sproti, ne pa iz medijev. Ostali smo pri oceni dosedanjih poročil, da projekt kljub izboljšavam in določenim premikom na bolje še vedno ne poteka optimalno, posamezne odločitve niso sprejemane transparentno in gospodarno, nekatere prakse so se, medtem ko so vmes že potekale bolje, znova poslabšale," je sklenil Josipovič.

Civilni nadzor tako želi v prihodnje kontakt neposredno z vlado in sestanek s predsednikom vlade Robertom Golobom.