Svet za civilni nadzor projekta izgradnje drugega tira je predstavil svoje zadnje, že sedmo poročilo, a skupna ocena ostaja nezadovoljiva, je za TV Slovenija poročal Marko Milenković.

So pa v zadnjem letu opazili izboljšave. "Opažamo, da investitor obvladuje stroške in nepričakovane pojave, čeprav so ti veliki," je na novinarski konferenci pojasnil član sveta Damir Josipovič.

Nadzorniki s kritiko ne ciljajo na gradnjo železniške proge, ki v zadnjem času poteka celo hitreje od načrtov. "Smo v rokih z vsemi objekti, ki smo jih želeli postaviti v tem času, ki so bili pogoj za črpanje evropskih sredstev," je pojasnil Matej Oset, član uprave 2TDK-ja.

Država pa šele zdaj pripravlja zakonsko podlago za izgradnjo dejanskega drugega tira. "Ker seveda za zdaj ta zakon predvideva samo en tir, se pravi, je treba dodati še dodaten levi tir," je pojasnila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Cena dejanskega drugega tira naj bi znašala približno 400 milijonov evrov oz. približno tretjino prvega. Pri tem pa civilni nadzorniki opozarjajo na največjo nevarnost, namreč da posle prevzemajo konzorciji podjetij, saj javni razpisi dejansko odvračajo izvajalce, je še poročal Milenković.

"Naša zakonodaja to dovoljuje, ampak tako povezovanje in dajanje ponudb je kartelno. Takšna kartelna povezovanja so namenjena samo tem stvarem – zmanjšanje konkurence, zagotavljanje tržnega deleža in višjih cen na trgu," je povedal Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad drugim tirom.

Pri drugem tiru je Kolektor s konzorcijem zmagal na razpisu za prvo fazo, na razpis za drugo fazo, pa se nihče drug ni niti prijavil. Na podlagi razpisov, ki pa so uspeli pritegniti več ponudnikov, civilni nadzorniki menijo, da odsotnost konkurence projekte podraži tudi za 30 odstotkov.

Josipovič o izboljšavah

Josipovič je med izjavo za javnost poudaril, da opažajo izboljšave. "Projekt ne poteka tako, kot smo si zamislili in kot nam je bilo pravzaprav tudi ves čas zagotavljano, se je pa izboljšalo koordiniranje. V zadnjem letu opažamo te spremembe," je poudaril.

Po Bajčevih besedah se "po dolgem času" obvladujejo roki, zadovoljivo se obvladujejo tudi stroški. Po njegovem mnenju lahko "z veliko mero verjetnosti" ocenjujejo, da bo drugi tir končan leta 2026, bolj pa so skeptični do vprašanja, ali pa bo v tem letu pridobljeno tudi uporabno dovoljenje.

Kakšna je kakovost izvedbe?

Tudi član sveta Emil Milan Pintar je poudaril, da gradnja poteka hitreje in se lovijo zaostanki ter roki. A kot je opozoril, se ob takih okoliščinah vedno pojavlja nekaj vprašanj, pri čemer je med drugim poudaril odnos do delavcev.

"Odpre se tudi vprašanje, ali dovolj skrbno nadziramo, kaj se dogaja s prostorom, izlivi v prostor ... in seveda se poraja tudi vprašanje kakovosti," je dejal Pintar. Projektni svet je ministrstvo za infrastrukturo po njegovih besedah večkrat opozoril, naj bo v času pospešene gradnje do teh vprašanj še posebej pozorno, "da ne bomo nazadnje rokov ujeli, kakovost izvedbe pa bo slaba".

Dotaknili so se načrtovanega vzporednega tira, za katerega obžalujejo, da se ne gradi hkrati z drugim tirom. "Treba je tudi poudariti, da dokler ne bo dograjen tudi levi tir, bodo okoliške vasi ogrožene, prav tako bo obstajala nevarnost za okolje," je dejal Josipovič.

Po Bajčevih besedah se sicer vlada pospešeno trudi narediti podlage za gradnjo vzporednega tira. "Tudi izjava ministrice (Alenke Brutušek, op. a.), da bo začetek gradnje vzporednega tira 2026 dokončan leta 2030, je najmanj spodbudna," je dejal.