V Katovicah, glavnem mestu vojvodstva Šlezija na Poljskem, bo od 18. do 20. junija potekala slovensko-šlezijska poslovna konferenca, ki jo organizira Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) skupaj s slovenskim veleposlaništvom na Poljskem ter v povezavi s poljskim veleposlaništvom v Sloveniji. Pred to konferenco je MMC opravil intervju z Markom Dolžanom, slovenskim poslovnežem na Poljskem.

Ste slovenski poslovnež, ki veliko deluje na Poljskem, zato verjetno veste, kaj je treba storiti za uspeh v tej državi. Kaj bi svetovali slovenskim poslovnežem in slovenskim podjetjem, ki jih zanima delovanje na poljskem trgu?

Tako je, že 20 let delam na Poljskem. Do oktobra 2005 sem delal za Lek, zdaj pa razvijamo svoje podjetje, Polfo Lodž. Poleg nasvetov oz. zlatih pravil obnašanja ob vstopu na novi trg (dolgoročna vizija, vztrajnost in fleksibilnost, pogumno, a vsekakor zadostno vlaganje v marketing ter iskanje oz. izkoriščanje priložnosti) podjetnikom priporočam, da izkoristijo znanje in izkušnje tistih, ki so na Poljskem že dolgo in želijo pomagati.

Imajo slovenski poslovneži kakšne prednosti pred drugimi zahodnoevropskimi poslovneži - denimo zaradi sorodnosti jezikov. Sta miselnosti Slovencev in Poljakov "kompatibilni" in ali to pomaga pri sklepanju poslov?

Kupec - pa naj bo to poslovni partner tipa B2B ali potrošnik - izbira izdelek, storitev ali partnerja na osnovi bodoče dodane vrednosti. Lahko je, kadar ponujaš inovativen proizvod ali storitev. Žal se to ne dogaja pogosto in se je treba gnesti v hudi konkurenci. Takrat je tudi najmanša prednost dobrodošla. In vsekakor karakterna podobnost ter poljščina, ki ne samo da je bližja slovenščini kot večina drugih jezikov, ampak se jo da tudi hitro naučiti, pri sklepanju poslov pomaga.

Kako okrepiti slovensko-poljsko gospodarsko sodelovanje? Kaj lahko Slovenija ponudi Poljski in kaj lahko Poljska ponudi nam?

Težko bi svetoval slovenskim podjetnikom, ki želijo vstopiti na poljski trg in obratno, da nima smisla, da ni več prostora. To ne pomeni, da je lahko. Tudi splača se vedno ne, a dobro je preveriti. Tu lahko pomagamo. Vsekakor bi morala Slovenija privabiti več poljskih turistov. S tem bi bolje zasedli letala Adrie, zasedli turistične kapacitete, tudi Slovenci bi lahko več potovali na Poljsko in pripomogli k premagovanju stereotipov o Poljski kot manj razviti državi.

Katere izdelke lahko ponudi Slovenija poljskemu trgu? Je treba dati večji poudarek t. i. "greenfield" investicijam - da torej slovenska podjetja gradijo svoje podružnice na Poljskem? Imajo na poljskem finančnem trgu možnosti tudi slovenski finančni skladi?

Na Poljskem se ceneje proizvaja kot v Sloveniji. Preden bi se odločil za 'greenfield', seveda če lahko zagotovim financiranje, bi preveril kapitalsko sodelovanje. Pogodbena sodelovanja, skupna podjetja, kapitalski vstop ali prevzem so zanimive možnosti, ki jih velja oceniti. Tudi finančni skladi – zakaj ne, imam pa občutek, da je tu potrebna večja kritična masa.

Kakšne so možnosti za slovenska gradbena podjetja? Kako je z gradbenimi naložbamii na Poljskem?

Ena izmed šibkih točk Poljske je infrastruktura, še posebno ceste. Pravzaprav se avtoceste šele začenjajo graditi in ocenjujem, da bo to v prihodnje generiralo v zanimivo rast družbenega proizvoda. Zdi se mi, da bi moralo slovensko gradbeno podjetje tu nastopiti v primernem partnerstvu.

Kako uspešna so slovenska podjetja, ki delujejo na Poljskem? Že izstopa kakšna t. i. zgodba o uspehu?

Vsekakor je najuspešnejša Krka - kot podjetje in kot blagovna znamka, močno domicilirana, z vsemi poslovnimi funkcijami. Tudi Lek je bila slovenska zgodba o uspehu. Žal Lek ni več slovenski, se pa podjetje naprej lepo razvija in ne vem, ali ni tovarna v Strykovu najmodernejša na Poljskem, ki jo naprej širijo in modernizirajo. Pa Gorenje, Eti Polam, Armeton gradijo svojo drugo tovarno - Sava, Helios in nekaj manjših podjetij. Polfa Lodž je sicer poljska družba, večinski lastniki pa smo Slovenci. Tudi to je in bo zgodba o uspehu.

Kje so pasti, na katere bi bilo treba opozoriti slovenske poslovneže, ki iščejo poslovni uspeh na Poljskem? Je to plačilna nedisciplina? So še druge pasti? Na primer tečajna tveganja?

Sam trenutno ocenjujem tečajno tveganje za največje. V situaciji, ko imaš obveznosti v evrih in ameriških dolarjih, plačila pa v zlotih, postaja nihanje tečaja nočna mora, pa čeprav deluje v obe smeri, torej omogoča znatne profite. Poljski valuti napovedujejo dobro perspektivo, dnevna nihanja pa imajo kljub vsemu omenjen učinek. Do nihanj pa prihaja zaradi borznih nihanj, zaradi špekulacij, zaradi globalne krize, zaradi politike, trenutno zaradi poplav itd. Pravijo, da Poljska ne bo vpeljala evra pred letom 2015.

Plačilne nediscipline ne bi poudaril kot posebne nevarnosti, čeprav je tudi tu treba paziti. Rad bi opozoril tudi na dobro pravno podporo. Poznam slovensko podjetje, ki jo skuša izigrati pravzaprav država, saj se ne drži pogodbe, ki na hitro pogledano zagotavlja zadostno varstvo. Državni uradniki, v tem inšpekcije, niso dovolj prijazni do podjetnikov, bi milo rečeno dodal.

Poljska velja za državo, ki med gospodarsko-finančno krizo ni padla v recesijo, ampak je imela gospodarsko rast. Kje je skrivnost poljskega uspeha? Zakaj se je znašla zunaj objema recesije?

Štartna pozicija Poljske v primerjavi z drugimi državami je bila postavljena nižje. Notranji trg ima večji potencial za rast. Poljska je bila lani le 33-odstotno izvozno odvisna. K temu je svoje dodala oslabitev domače valute v prvem polletju 2009, s čimer je bil močno stimuliran izvoz. Pomembno vlogo so igrala in igrajo sredstva za podporo projektov iz blagajne EU-ja.

Je Poljski pri izognitvi recesiji pomagalo to, da nima evra, ampak še vedno zlot?

V končni bilanci je verjetno tako. Poslovneži pa pospešujemo čimprejšnji prehod na evro. Problem je v tem, da se večina težav na narodnogospodarski ravni rešuje v luči notranjepolitičnih konfrontacij. A kje ni tako?

Kdaj bo Poljska prevzela evro?

Če bi ne prišla na oblast vsake štiri leta nova stranka, bi ga verjetno že prevzeli. Ni realnih pričakovanj, da bi ga vpeljali pred 2016.

Kako je s tujimi vlaganji na Poljskem? So tudi na Poljskem debate o t. i. nacionalnem interesu? Bi Poljska imela gospodarsko rast brez tujih vlaganj? In kaj je razlog za tuja vlaganja? Cena delovne sile?

Od leta 2000 je bilo vrednost tujih investicij večja od 90 milijard evrov - letno od 5 do 17 milijard evrov. Brez tega ne bi bilo gospodarske rasti. V državni lasti je še vedno več kot 20 odstotkov podjetij, znaten delež bo prodan. Tudi stroški dela so eden izmed generatorjev tujih investicij, poleg tega pa rastoč trg in potencial, možnost davčnih in drugih olajšav (še posebno v t. i. posebnih ekonomskih conah), tudi možnost podpore od EU-ja. Nacionalni interes je pogosta tema, v glavnem v politiki, ki prek medijev seveda razburja Poljake.

Kako je s poljskim bančnim sektorjem? Je, tako kot je značilno za nekdanje vzhodnoevropske države, večinoma v tujih rokah?

Tako je. Največja banka PKO BP pa ostaja v državni lasti zaradi nacionalnega interesa.