Dragonja je povedal, da glede prestrukturiranja podjetij Evropska komisija ni zadovoljna z aktivnostmi in da želi medresorsko delovno skupino, ki bo vodila aktivnosti, postavila jasne prioritete in nadzirala bančni sektor in druge nosilce ekonomskih politik.

Priznal je, da nekateri postopki res potekajo bistveno prepočasi in da se s tem zmanjšuje možnost uspešnega prestrukturiranja, dodal pa je še, da so banke pri sprejemanju tveganj preveč restriktivne.

Nekatere institucije, predvsem "slaba banka", so se po njegovih besedah usposobile za delovanje na tem področju in začele intenzivno delati. A treba bi bilo zagotoviti večjo stopnjo povezovanja posameznih nosilcev.

Gospodarsko ministrstvo je pred kratkim že sklicalo medresorski sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih institucij, kot so Banka Slovenije, Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), "tako da bomo lahko neka priporočila in nastavke, kako te aktivnosti učinkoviteje integrirati, predali novi vladi".

Glede privatizacije pa je minister, ki opravlja tekoče posle, dejal, da se mora nadaljevati in da je bil odziv na nedavni "time-out" preveč oster, saj SDH nadaljuje aktivnosti in ni bilo nič ogroženega. Novi vladi je bilo treba omogočiti, da bo lahko, če bo želela, vplivala na te procese.

Zavzel se je tudi za nadgradnjo prevzemne zakonodaje, saj naj bi zdaj zastopala predvsem interes optimizacije kupnine, premalo pa proces dolgoročne vzdržnosti in razvoja podjetja po vstopu novih lastnikov.

Novi lastniki morajo biti po njegovem mnenju kakovostni, omogočati morajo razvoj poslovanja, izdelkov in vstop na nove trge, ne pa, da pridejo s kratkoročnimi cilji ali po sistemu špekulativnega kapitala. Prav zato bodo pripravili zakonske spremembe, ki jih bodo predali novi vladi.

Gospodarstvo že okreva
Dragonja je tudi razložil, da je njegovo ministrstvo dejavno delovalo za spodbujanje gospodarske rasti in večanje konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja ter da je že mogoče zaznati okrevanje.

Sam je največ pozornosti namenil izvozu in prav tu so rezultati najbolj otipljivi. V prihodnje pa bo za krepitev rasti bruto domačega proizvoda in zaposlovanja bistven zagon kakovostnih investicij.

Ministrstvo počasi odpravlja subvencije in prehaja na povratne oblike spodbujanja gospodarske dejavnosti.

V teh dneh je podpisalo aneks k pogodbam s SID banko, po katerih so obstoječi instrumenti podaljšani, v kratkem pa bosta operacionalizirani še dve shemi: prva, vredna 42 milijonov evrov, za financiranje raziskav, razvoja in inovacij tudi za velika podjetja, druga, vredna 84 milijonov evrov, pa za financiranje naložb vseh tipov podjetij.

Dovolj dobro naj bi deloval tudi Slovenski podjetniški sklad, kjer so na voljo konkurenčni instrumenti za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja.