Na nedavnem protestu sedmih največjih sindikalnih central proti napovedani prodaji 15 podjetij v pretežni ali večinski državni lasti, ki jih je nameravala prodati že prejšnja vlada Alenke Bratušek, so sindikalisti zahtevali, da se omenjena prodaja ustavi, med drugim tudi zato, ker država nima strategije upravljanja državnega premoženja.

Vlada Mira Cerarja pa se je, kot kaže, že precej posvetila upravljanju državnih podjetij. "Je pa res, da vlada bo oblikovala strategijo upravljanja državnih naložb. Na tej strategiji se intenzivno dela in predvidoma bi lahko že proti koncu leta imeli neki okvirni osnutek oziroma načrt strategije na seji vlade," je prejšnji ponedeljek v državnem zboru razložil premier Miro Cerar.

Njegove besede pa je v četrtkovi Tarči potrdil tudi državni sekretar v njegovem kabinetu, nekdanji minister za gospodarski razvoj Metod Dragonja oz. da vlada še bolj hiti s pripravo upravljavske strategije, saj naj bi bila okvirno pripravljena že v začetku prihodnjega meseca.

"V strategijo upravljanja državnega bomo jasno zapisali, da potrebujemo podjetja v pretežni domači državni lasti, kjer bomo ohranili nadzorne ali absolutne večinske deleže. Ta podjetja bodo integratorji za ustvarjanje vrednosti, za prodore na mednarodne trge, ki bodo neke vrste lokomotive v tem gospodarskem okolju," je v Tarči razložil Dragonja.

Katera so ta podjetja, poimensko ni razkril, vendar je navedel, da gre za podjetja, ki "imajo največji potencial v verigi vrednosti oz. podjetja na področju elektronaprav, farmacije , biotehnologije,zavarovalništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij …" "To so področja, kjer bomo skušali ustvarjati nacionalne šampione, ki bodo sposobni zagotoviti mednarodno konkurenčnost Slovenije," je še dodal Dragonja.

Zadnja beseda bo pripadla vladi
Vladajoča koalicija pa bo, kot kaže, imela zadnjo besedo pri prodaji tako Telekoma kot druge največje banke v državni lasti NKBM-ja. Že na dnevnih bančnikov v začetku prejšnjega tedna na Brdu pri Kranju je predsednik uprave SDH-ja Matej Pirc dejal, da razmišljajo, da bi pred končno odločitvijo o sprejetju ponudb za nakup Telekoma in NKBM-ja za stališče zaprosili vlado kot skupščino SDH-ja, ker se pač zavedajo tveganj, ki jih tak korak prinaša.

Vendar takšno prelaganje odgovornosti po njegovih besedah ni nič nenavadnega. "Vsako poslovodstvo ima možnost, da se glede najpomembnejših odločitev izreče njegov lastnik oziroma skupščina. Končna odločitev o prodaji NKBM-ja in Telekoma pa je pomembna odločitev," je v Tarči pojasnil Pirc.

Dvojna vloga finančnih svetovalcev
Prodaja Telekoma in NKBM-ja pa se zapleta tudi zaradi svetovalcev, ki jih je država najela za pomočnike pri prodaji. Sindikalist Goran Lukić je v četrtkovi Tarči opozoril, da pri prodaji Telekoma svetuje finančna multinacionalka Citigroup, hkrati finančnoborzni posrednik (corporate broker) Deutsche Telekoma.

Še bolj je položaj glede konflikta interesov zapleten pri finančnem svetovalcu pri prodaji NKBM-ja Lazardu Freresu, ki je eden večjih lastnikov (v lasti naj bi imel nekaj več kot šest odstotkov) madžarske banke OTP, ki se omenja kot najresnejši kupec mariborske banke.

Pirc je razložil, da se SDH s tem ukvarja že od samega začetka prodaje. "Gre za ugledna mednarodna podjetja, ki so regulirana, ki delujejo na borzi in ne nazadnje bi z ogrožanjem dobre poslovne prakse in razkrivanjem zaupnih podatkov tvegale svoj ugled in vse svoje delovanje, ki je precej večje, kot je prodaja podjetij v Sloveniji," je razložil Pirc.

Dragonja je dejal, da je finančno ministrstvo dalo morebitni konflikt interesov preveriti pristojnim organom, SDH pa svojim nadzornikom. Finančni svetovalci so, kot pravi Dragonja, angažirani, da dvignejo vrednost podjetja pri prodaji. "Če konflikti obstajajo, jih je treba odpraviti," je opozoril.