Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v največjem slovenskem proizvajalcu elektrike iz obnovljivih virov, ki je odvisen predvsem od pretoka Drave, je vpliv povečane količine vode za njihovo proizvodnjo ugoden vse do količin, ki ustrezajo pretočnosti turbin 550 kubičnih metrov na sekundo.

Vode je lahko tudi preveč

Visoke vode, ko pretok preseže 800 kubičnih metrov na sekundo, pa za proizvodnjo niso ugodne, prav tako ima takrat varna evakuacija poplavnega vala prednost pred proizvodnjo, so še dodali, kar pomeni, da so se morali pravočasno odzivati ob letošnjih grožnjah s poplavami, ki so se sicer na območju Drave na srečo uresničile zgolj delno in brez večje materialne škode.

So pa bile razmere letos za njih do zdaj zelo ugodne, saj so v lanskih prvih osmih mesecih zaradi izredno nizkih pretokov proizvedli le 1279 GWh električne energije oziroma 32 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano, in dobro tretjino manj kot kot v enakem obdobju letos. Najvišjo letno proizvodnjo v zgodovini družbe so v DEM-u dosegli leta 2014, ko je ta znašala 3919 GWh.

Skoraj 14 milijonov evrov čistega dobička

Kot je razvidno iz letnega poročila za leto 2022, so lani v celotnem letu proizvedli 1870 GWh elektrike, medtem ko so je v letu 2021 2911 GWh. Družba, ki sodi pod okrilje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), je prihodke vseeno povišala za pet odstotkov, na slabih 67,5 milijona evrov, leto pa končala s 13,8 milijona evrov čistega dobička, kar je občutno več od predlanskih slabih dveh milijonov evrov.

Generalni direktor DEM-a Damjan Seme je v letnem poročilu za lani, ko so zaznamovali tudi 70 let delovanja, potrdil, da so se spoprijeli z eno najnižjih hidrologij zadnjih desetletij, kljub temu pa leto lahko opišejo kot uspešno z vidika realizacije investicij tako na področju investicijskega vzdrževanja kot strateških razvojnih projektov.

Sorodna novica V načrtu rekonstrukcija hidroelektrarne Formin in postavitev dodatnih sončnih elektrarn

Nova vlaganja

Za investicije so namreč lani namenili več kot 17 milijonov evrov, kar je za dobro tretjino več kot leto prej. Prevladovale so investicije, ki so nujne za zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije, skoraj tretjino denarja so namenili za prenovo sistemov v Dravogradu, Vuzenici in na Mariborskem otoku, pa tudi za obnovo jezu Markovci ter za rekonstrukcijo HE Formin.

Dravske elektrarne z osmimi velikimi in štirimi malimi hidroelektrarnami na reki Dravi ter petimi sončnimi elektrarnami s povprečno letno proizvodnjo 2800 GWh poskrbijo za 80 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.