Samo v prvih enajstih mesecih letos so v Luki Koper pretovorili za kar 20 odstotkov blaga več kot lani. Foto: MMC RTV SLO
Samo v prvih enajstih mesecih letos so v Luki Koper pretovorili za kar 20 odstotkov blaga več kot lani. Foto: MMC RTV SLO
Prvi korak za drugi tir

Osem predorov, dva viadukta, skupaj 27 kilometrov proge, po kateri bo mogoče voziti do 160 kilometrov na uro, bodo delali šest let in tako bodo po novi povezavi prvi vlaki predvidoma zapeljali do konca leta 2017, je za TV Dnevnik poročal Edi Mavsar.

Novi tir bo po zdajšnjih izračunih Slovenijo stal okoli 900 milijonov evrov, 400 jih za zdaj do leta 2015 zagotavlja Evropa, preostalo bo morala verjetno prispevati Slovenija.

Bo Luka Koper zdržala do gradnje novega tira?
Znano je, da obstoječa enotirna železniška proga med Koprom in Divačo ne ustreza zahtevam sodobne logistike, tako z vidika zmogljivosti kot tehničnih parametrov. Modernizacija proge, ki že poteka, je nujna, zaradi rasti pretovora v Luki Koper pa je nujna tudi čimprejšnja gradnja drugega tira.

V Luki Koper letno pretovorijo 16 milijonov ton blaga, a le polovico tega jim uspe do naročnikov zvoziti po železniških tirih. Kljub trenutni modernizaciji zastarele infrastrukture se v Luki bojijo, da do gradnje novega tira hitre železnice ne bodo zdržali.

Od leta 1968 le elektrifikacija in vzdrževalna dela
Direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec je dejal, da je bila obstoječa enotirna železniška povezava med Koprom in Divačo zgrajena leta 1968 in zastarelost predstavlja eno izmed ožjih grl. Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin pa je dodal, da od začetkov gradnje proge nekih resnih posegov na progi, razen elektrifikacije, ni bilo. Vzdrževalna dela se izvajajo, a to ni dovolj.

Modernizacija proge Koper-Divača poteka v treh fazah, pri čemer se prva, ki obsega ureditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, izteka. Druga faza predvideva modernizacijo, ki obsega ureditev in širitev glavne pristaniške postaje, tovorne postaje Koper, postaje Hrpelje-Kozina, postaje Divača ter ureditev nivojskih in zunajnivojskih prehodov med postajama Divača in Hrpelje-Kozina na obstoječi progi. Tretja faza pa pomeni gradnjo drugega tira.

Zmogljivost proge že z modernizacijo večja
Dela v okviru prve faze se po zagotovilih Godca že izvajajo in bodo končana v letu 2012. Za drugi dve fazi pa je bil v ponedeljek objavljen razpis za izvedbo.

Že samo modernizacija bo povečala zmogljivost proge Divača-Koper, in sicer se bo dolžina vlaka povečala z zdajšnjih 650 metrov na 750 metrov, število prepeljanih vlakov se bo z 72 povečalo na skupaj 82, prevozna zmogljivost, ki zdaj znaša dobrih devet milijonov neto ton v obe smeri, pa se bo povečala na dobrih 14 milijonov ton, je zatrdil Godec.

Prvi korak za drugi tir