Kot je pojasnil, razmišljajo o dveh enakovrednih ceveh, da pa so trenutno še pri analizah, kaj bi to pomenilo za celoten projekt, ki ga sicer trenutno vodijo po veljavnem gradbenem dovoljenju in državnem prostorskem načrtu. Vrednost druge cevi, zgrajene v polnem premeru, bi bila po Lebnovih besedah približno 97 milijonov evrov.

Ali je sodelovanje Madžarske pri financiranju projekta Drugi tir za Slovenijo nujno in kakšna tveganja prinaša? Jure Leben je povedal, da se Slovenija ne pogovarja samo z Madžarsko, temveč tudi s Slovaško, Češko in Poljsko. Sodelovanje Slovenije z zalednimi državami naj bi bilo dobro zaradi prerazporeditve tveganj in zato, da bo Slovenija tako laže prišla do evropskih sredstev.

Pogovori z Madžarsko po Lebnovih zagotovilih potekajo zelo dobro, se pa ne pogovarjajo o lastništvu Luke Koper in prednostnem dispečiranju. Kot je poudaril, je za slovenske prebivalce najpomembnejše, da Luka Koper in Slovenske železnice ostajajo slovenske.

Ekonomistu Jožetu P. Damijanu se bolj kot to, da bi Madžarska prišla do solastništva v Luki Koper prek holdinga, zdijo verjetni drugi scenariji. Madžarska namreč zahteva dolgoročni najem pristaniških zmogljivosti, kar po Damjanovih besedah pomeni, da bi dobili koncesijo nad delom 1. in 2. pomola, ki sta že zgrajena, in bi tako praktično brez razpisa prišli do koncesijskega deleža, kar naj bi bilo zelo sporno, ker ima 35-letno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje teh zmogljivosti Luka Koper. Nasprotno je državni sekretar Leben vztrajal, da je Luka Koper edini koncesionar v Luki.

Javno-javno partnerstvo – "nebuloze"?
Mnenja so se kresala tudi glede javno-javnega partnerstva kot modela za gradnjo drugega tira.

Državni sekretar Leben je na vprašanje voditeljice, po kateri državi so se pri tem modelu zgledovali, odgovoril, da so se zgledovali po Avstriji. To je Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani označil za "nebuloze". Pojasnil je, da model javno-javnega partnerstva izhaja iz tega, da se je vlada najprej odločila za javno-zasebno partnerstvo, ki pa brez vključitve Luke Koper ni mogoče, zato smo zdaj dobili javno-javno partnerstvo. Mrak te oblike na Googlu ni izsledil. Kot pravi, tega preprosto ni. Gre za "nebuloze", je bil jasen.

Mrak vidi težavo tudi v 2TDK kot posebni projektni družbi, ustanovljeni v kontekstu javno-zasebnega partnerstva, zdaj pa jo je treba uporabiti v kontekstu javno-javnega partnerstva. Kot pravi, se s projektom, ki je vreden milijardo evrov, ukvarja družba z dvema zaposlenima.

Na vprašanje, zakaj vztrajajo pri podjetju 2TDK, je Leben odgovoril, da je bilo podjetje ustanovljeno, da izvaja investicijo, da se prijavi na evropska sredstva, pridobi kredite Evropske investicijske banke in da lahko v tem podjetju sodelujejo zaledne države. Tako naj bi izboljšali možnosti za pridobitev evropskih sredstev na razpisu 14. julija.

Damjan meni, da lahko iz tega razpisa računamo na največ 25 milijonov evrov sredstev in da za sam razpis ni potrebno sodelovanje zalednih držav, zadošča pismo podpore. Sodelovanje Madžarske nas bo po Damjanovih besedah zelo drago stalo.

Leben je pojasnjeval, da projekt nadzirajo delovna skupina Evropske komisije z direktorati z različnih področij, tehnična kontrola Jaspers in Evropska investicijska banka s finančno kontrolo.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je oddajo sklenil z besedami, da je razprava jasno pokazala toliko odprtih vprašanj in nejasnih zadev ter tako malo odgovorov, da se vse skupaj ne sme končati s sprejetjem zakona, ker smo potem s tem postavljeni pred dejstvo – začel se bo isti postopek kot s Teš 6, pri katerem smo rekli: "Porabili smo toliko denarja, da projekta ne smemo več ustaviti."

Nataša Rijavec Bartha, TV Slovenija