Uvozna energetska odvisnost države bo 53-odstotna, največ energije pa bo država porabila v prometu (35,5 odstotka), kar predstavlja 11-odstotno rast v primerjavi z letom 2007. Več energije bodo porabili tudi v predelovalni industriji in gradbeništvu.

Narašča poraba biodizla
Rast porabe naftnih proizvodov v prometu bo po napovedih ministrstva dosegla 9,3 odstotka, rast porabe biogoriv, ki imajo v skupni strukturi končne porabe energije v prometu le dveodstotni delež, pa bo kar 1121,3-odstotna.

V strukturi porabe končne energije glede na vire največji delež predstavljajo naftni proizvodi (50,5 odstotka), sledi jim električna energija (21,4 odstotka) in zemeljski plin (13,9 odsotka). Potrebe po naftnih proizvodih bo Slovenija v celoti pokrila iz uvoza, vendar pa se bo delež zaradi povečane porabe biogoriv in zemeljskega plina z leti postopoma zniževal. Vzrok za to so tranzitni promet in vozila z dizelskimi motorji, saj se bo količina porabe biodizla povečala za 800,5 odstotka, na 21.300 ton.

Večina električne energije proizvedena doma
Slovenija bo letos sama proizvedla 15.856 gigavatnih ur (GWH) električne energije, po izpolnitvi pogodbe s Hrvaško, ki prevzame polovico energije iz krške nuklearke, pa ji bo ostalo 12.911 GWH. To je za 0,8 odstotka več kot lani. Največ bodo prispevale termoelektrarne in ljubljanska toplarna (6.065 GWH), hidroelektrarne (3.233 GWH), jedrska elektrarna v Krškem pa bo za Slovenijo proizvedla 3.233 GWH. Letos bo država potrebovala 0,1 odstotka več energije kot lani, tako da ji bo zmanjkalo 2.774 GWH, kar bo pokrila z uvozom.

Zemeljski plin prihaja iz tujine
Slovenija sama pokrije le 0,4 odstotka potreb po zemeljskem plinu, preostalo pa uvozi iz Rusije in Alžirije. Končna poraba naj bi se v medletni primerjavi okrepila za 6,5 odstotka, na 1.013,9 milijona kubičnih metrov.

Več izpusta škodljivih snovi
Kot predvideva energetska bilanca, se bodo v letu 2008 zvišali tudi izpusti škodljivih snovi. Tako bo za 9,9 odstotka več izpustov žveplovega dioksida (10.124 ton), 4,3 odstoka več izpustov ogljikovega dioksida (16,75 milijona ton), izpusti dušikovega oksida pa se bodo povišali za 6,5 odstotka, na 51.225 ton.