Vozila lahko poganjajo različna alternativna goriva. Poleg biogoriv lahko motorji vozil delujejo tudi na utekočinjen naftni plin, zgoščen ali celo utekočinjeni zemeljski plin in na vodik. Vozila lahko poganja tudi sončna energija, pridobljena iz lastnih sončnih celic, a je ta tehnolgija še precej oddaljena od uresničitve.

Vodik
Velik izkoristek omogočajo motorji na gorivne celice, ki v glavnem delujejo na vodik in v primerjavi z motorji z notranjim izgorevanjem omogočajo do 60 odstotkov večji izkoristek. Obstaja več vrst gorivnih celic, najbolj primerne za uporabo v vozilih pa so za zdaj polimerne gorivne celice (imenovane tudi trdne elektrolitske). Njihova odlika sta majhnost in velika količina proizvedene energije pri razmeroma nizki temperaturi (od 60 do 80 stopinj Celzija).

V celicah gorivo ne izgoreva, temveč v njih potekajo elektrokemične reakcije, katerih stranski proizvod sta električni tok in vodna para. Ena glavnih ovir za izdelavo takšnih motorjev je cena, saj so okoli sedemkrat dražji od motorjev z notranjim izgorevanjem. Težava je tudi življenjska doba celic, saj jim pogosto vklapljanje in izklapljanje škodi, težava pa je lahko tudi v temperaturah, saj voda zmrzne, ko temperatura pade pod 0 stopinj Celzija.

Težava je tudi v shranjevanju vodika, ki je lahko utekočinjen, a mora biti rezervoar močno ohlajen in toplotno izoliran, lahko pa je vodik tudi v obliki plina pod pritiskom shranjen v jeklenki. Vodik je mogoče pridobivati z elektrolizo vode ali z izločanjem iz fosilnih goriv. Prva oblika pridobivanja vodika je veliko manj učinkovita, a je do okolja prijazna, stranski izdelek slednje pa je ogljikov dioksid, kar pomeni, da izpust toplogrednih plinov ni odpravljen. Pri elektrolizi je treba upoštevati tudi to, da je za postopek potrebna elektrika, ki jo je prav tako praktično nemogoče dobiti brez posega v okolje.

Biogoriva - etanol
Biogoriva, najpogosteje etanol, se v glavnem pridobivajo iz sladkorne pese, sladkornega trsa, koruze in pšenice, mogoče pa jih je pridobivati tudi iz bioloških odpadkov, vključno z ostanki, ki nastanejo ob predelavi lesa. Gorivo iz etanola ima manj energije kot dizel ali bencin, zato je poraba za enako količino opravljenega dela večja. Ker gre za tekočo obliko goriva, je ravnanje z njim precej preprosto, prednost pa je, da njegovo izgorevanje povzroča manj škodljivih plinov.

Največ etanolnega goriva porabijo v Braziliji, saj skoraj polovica tamkajšnjih avtomobilov deluje na čisti etanol. Brazilska vlada razvija nacionalni program proizvodnje etanola iz sladkornega trsa in razvoja motorjev, ki jih poganja etanol. Uporabi takšnih goriv lahko povzroči tudi naraščanje cen hrane, zato mnogi opozarjajo, da so neprimerna.

Plin
Plin je še ena priljubljena alternativa nafti in njenim derivatom. Pridobivanje je lahko popolnoma naravno, lahko pa se ga dobi tudi z ustrezno predelavo odpadkov. Motorji, ki jih poganja plin, delujejo na ottovem principu in potrebujejo več energije kot tradicionalni motorji na dizel.

Pri uporabi takšnih motorjev je zelo pomembna kakovostna izdelava in velikost plinskega tanka, v katerem je plin shranjen. Predvsem velikost tanka določa tudi razdaljo, ki jo lahko motor na plin opravi. Pri nas je mogoče na določenih bencinskih črpalkah že dobiti tudi t. i. avtoplin. Gre za utekočinjeni naftni plin, ki je že zelo razširjen po vsej Evropi.

Hibridni motorji
Poleg alternativ gorivu je treba omeniti tudi hibridna vozila, ki delujejo na navadno gorivo, pri tem pa si pomagajo z elektromotorjem, ki lahko v določenem trenutku popolnoma sam poganja vozilo. Hibridni motorji so zelo primerni za mestne vožnje, saj lahko na semaforju izklopijo motor z notranjim izgorevanjem. Nekoliko manj primerna so ta vozila za daljše vožnje, saj so za zdaj akumulatorji še premalo zmogljivi, da bi lahko vozilo opravilo vožnjo le z električnim pogonom.

Miha Raičevič